Jedro

Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč) zavrnila prošnjo tožnika z dne 25. 8. 2015 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, razen sodnih taks, v zvezi s postopkom pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2347/2012 z dne 17. 6. 2015. Toženka se v obrazložitvi sklicuje na določbe 33. člena in 11. člena do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnik je za oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks, zaprosil v tožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2347/2012 z dne 17. 6. 2015, s katerim je sodišče zavrglo vloženo revizijo iz procesnih razlogov, tj. ker jo je tožnik vložil sam, ne pa po pooblaščencu, ki je odvetnik. Pri tem pa tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Toženka navaja prvi odstavek 91. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki ga citira. Toženka ugotavlja, da je prošnja tožnika za dodelitev BPP v nasprotju z 24. členom ZBPP, saj je v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Stroški postopka v zvezi z revizijo, za oprostitev katerih tožnik prosi, niso nastali, prav tako pa ni verjetnosti, da bi nastali, saj tožnik v postopku pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije nima verjetnih izgledov za uspeh. Ta je bila namreč zavržena, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke po 86. členu ZPP.

Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Navaja, da je 13. 6. 2007 pooblastil odvetnika A.A., da mu daje pravno pomoč, ter mu dal splošno pooblastilo po veljavnih predpisih. V pravdni zadevi P 4038/2005-1 ga je zastopal navedeni odvetnik, ki mu je zaradi opustitve pravdnih dejanj odvzel pravico do pritožbe in pravico do revizije omenjenega postopka. Nesporno je bila oseba (predsednik uprave) v pravdnem postopku, v katerem je tožnika zastopal odvetnik A.A., v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij odškodninsko odgovorna za poplačilo tožnikovih terjatev. Sodišče je zaradi procesnih razlogov zavrglo njegovo zahtevo za revizijo, saj je revizijo vložil sam in ne po pooblaščencu oz. odvetniku. Glede na dejstvo, da odvetnika zaradi finančnih težav ni mogel plačati, je v skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP kot stranka v postopku sam vložil revizijo. V prilogi vlaga novo revizijo odvetnika B.B.. Glede na neustrezno zastopanje odvetnika A.A. je bil razlog za prijavo odškodninske odgovornosti odvetnika upravičen. Zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka je v nasprotju z zagotavljanjem pravic v postopku pred sodiščem. Sodišče je tožniku odvzelo pravico do pritožbe, ki je z Ustavo RS zagotovljena „vsakomur“. Sodišče obvešča, da v njegovih kazenskih in pravdnih postopkih zoper odgovorne osebe družb, ki mu dolgujejo pravnomočno priznane sodne terjatve, sodniki niso ravnali v skladu s 125. členom Ustave RS, zato so predlagane revizije nujne in njegovo zaprosilo za dodelitev BPP utemeljeno.

Toženka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi toženke v izpodbijani odločbi strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede tožbenih navedb pa sodišče dodaja: Tožnik v laični tožbi zatrjuje, da so mu kršene ustavne pravice in da mu je odvzeta pravica do pritožbe, ki je po Ustavi RS vsakomur zagotovljena. Na ta način izpodbija odločbo toženke, ki je zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2347/2012 z dne 17. 6. 2015. Sodišče ne more slediti tem tožnikovim navedbam, s katerimi izpodbija razloge, zaradi katerih je njegova revizija zavržena iz procesnih razlogov v zadevi, kot jo navaja, kar pa ni predmet preizkusa tega upravnega spora. Sodišče v tem upravnem sporu predvsem preizkuša, ali je izpodbijana odločba skladna z določbami ZBPP, ki se nanje sklicuje toženka in ali so njeni zavrnilni razlogi utemeljeni v tem smislu, ali ima tožnikova pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2347/2012 z dne 17. 6. 2015 verjetne izglede za uspeh (tretji odstavek 24. člen ZBPP) oz. z vprašanjem, ali zadeva ni očitno nerazumna. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. To naj bi pomenilo, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Poleg tega pa mora biti izpolnjen tudi drugi pogoj, ki je ta, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Gre za kumulativno izpolnjevanje dveh pogojev, objektivnega in finančnega subjektivnega pogoja. Slednji se v obravnavani zadevi niti ni ugotavljal, saj iz dejanskega stanja in pravnega stanja v obravnavani zadevi izhaja, da gre za očitno nerazumno zadevo. Toženka je svojo obrazložitev in razloge za zavrnitev utemeljila s prvim odstavkom 91. člena ZPP, po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, torej tudi revizijo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 68. člena tega zakona (odvetnik) in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 68. člena tega zakona (gre za pogoj, da ima opravljen pravniški državni izpit). Na tej podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno utemeljila razloge za zavrnitev tožnikove prošnje za BPP, saj tožnik v postopku pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije nima verjetnih izgledov za uspeh, ker je bila zavržena, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke (86. člen ZPP).

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče tudi ni našlo kršitev očitanih ustavnih pravic, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.