Jedro

Tožnik je bil pravilno pozvan na dopolnitev prošnje in ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom tožene stranke, je tožena stranka pravilno ocenila, da niti po dopolnitvi tožnik ni izkazal, za katero dejanje oziroma v katerem sodnem postopku želi pridobiti BPP, ker tega ni konkretiziral z navedbo imena sodišča in opravilne številke zadeve niti ni v tej zvezi predložil nobene listine, prav tako pa tudi ni konkretiziral zatrjevanega lastništva nepremičnin in osebnega avtomobila. Ker torej svoje prošnje za BPP v danem dodatnem roku ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo s pozivom tožene stranke, je odločitev, da prošnjo zavrže, pravilna in zakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi določil 2., 31., 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je tožnik prošnjo vložil 9. 8. 2017 na predpisanem obrazcu iz 1. odstavka 32. člena ZBPP, ki bi mu morale biti priložene tudi listine za dokazovanje obstoja pogojev za dodelitev BPP, ki jih pristojni organ upoštevaje določila 20. in 33. člena ZBPP ne pridobiva po uradni dolžnosti. Skladno s 66. členom ZUP mora biti prošnja razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Ob ugotovitvi, da je tožnikova prošnja nepopolna in nerazumljiva ter da niso priložene potrebne listine, je tožena stranka v zvezi z navedbo v prošnji, v kateri je kot pravno zadevo navedel zgolj "nepopolna sodba v postopku; postopka A. d.d., Ljubljana", tožnika z dopisom z dne 11. 8. 2017 pozvala, naj prošnjo v dodatnem roku dopolni tako, da navede, za katero dejanje oziroma v katerem sodnem postopku si želi prejeti BPP, z navedbo sodišča in opravilne številke zadeve; hkrati naj dostavi tudi vse listine v zvezi z zadevo in če je sodni postopek že v teku, naj navede tudi to, ali je sodišče morebiti določilo kakšen rok ali razpisalo narok. Prav tako ga je pozvala k dopolnitvi vloge glede na njegove navedbe, da je tožnik lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja na naslovu B. ter da je lastnik osebnega vozila, ker se te navedbe po ugotovitvi tožene stranke niso ujemale s podatki, ki jih je tožena stranka pridobila iz uradnih evidenc. Nadalje tožena stranka v obrazložitvi še navaja, da se je tožnik sicer odzval na njen poziv za dopolnitev vloge, vendar le-te ni ustrezno dopolnil, niti ni naknadno predložil nobenih dokazil tako, da ni bilo mogoče preveriti obstoja stvarnih pogojev za odobritev BPP v skladu z določili ZBPP, saj niti v dopolnitvi svoje prošnje ni določno navedel pravne zadeve, za katero si želi dodelitev BPP, zato je na podlagi 1. točke 2. odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 129. členom ZUP prošnjo tožnika zavrgla, tožnika pa v pravnem pouku poučila o dopustnosti tožbe v upravnem sporu zoper izdani sklep v zakonskem roku za vložitev tožbe.

3. V tožbi, ki jo je pravočasno vložil sprva tako, da je ob robovih teksta izpodbijanega sklepa pripisal svoje pripombe v rokopisu, tožnik navaja kot sledi: "ugrabitev, protipravni odvzem prostosti, prekoračitev pooblastil, zloraba uradnih položajev; 2 uniform. znački; brez uniforme C.; natančno opisano; ni razvidno komu naslovljeno na kateri naslov; vse čez modro bele BMW v pripravi vseh OA C. MB BMW; natančen opis sodne opravilne številke; A. d.d. ukradena listina v kuverti soba 53 30. 6. 2017 v času sodnih obravnav; še vedno nevtralen in nepristranski glede časa in poti opravljene; ni dela prostih dni, hvala;...". Sodišče je zato tožnika pozvalo s pozivom št. II Upr 1096/2017-2 z dne 12. 9. 2017 k dopolnitvi nerazumljive vloge ob ugotovitvi, da iz le-te ne izhaja, s kakšnim namenom je bila vložena ter ga na podlagi 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izrecno opozorilo, da če zoper navedeni sklep vlaga tožbo v upravnem sporu, naj svojo vlogo v dodatno danem roku dopolni tako, da navede tožečo stranko ter toženo stranko in izpodbijani upravni akt ter razloge, zakaj toži in v čem oziroma kako naj se izpodbijani akt odpravi. Obenem ga je opozorilo, da bo njegova vloga zavržena na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, če je tožnik ne bo v danem roku ustrezno dopolnil. Tožnik je pravočasno v danem roku tožbo dopolnil tako, da je opredelil tožečo in toženo stranko ter kot razlog za vložitev tožbe navedel "umik sodnih stroškov z vsemi pripadajočimi obrestmi vred". Smiselno tožnik predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijani sklep tožene stranke.

4. Tožena stranka je po pozivu na podlagi določil 38. člena ZUS-1 sodišču predložila predmetni upravni spis št. Bpp 2201/2017 ter vložila odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri odločitvi in svojih razlogih za sprejeto odločitev, kot izhajajo iz izpodbijanega akta.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje sodišča v tem upravnem sporu je izpodbijani sklep tožene stranke, s katerim je zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev BPP z dne 9. 8. 2017, ki temelji na določilih 2., 31., 34. in 37. člena ZBPP v povezavi s 129. členom ZUP, v dejanskem pogledu pa na ugotovitvi, da tožnik prošnje za dodelitev BPP z dne 9. 8. 2017 niti po dodatnem pozivu na odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti za vsebinsko obravnavanje prošnje ni ustrezno dopolnil kolikor zadeva opredelitev zadeve, za katero uveljavlja dodelitev BPP, zgolj z navedbo: "nepopolna sodba v postopku; postopka A. d.d., Ljubljana", niti ni v tej zvezi predložil nobene listine, prav tako kot tudi ne v zvezi z navedbami o lastništvu nepremičnin in osebnega avtomobila.

7. Zakonodajalec je z določilom 2. odstavka 34. člena ZBPP določil, da pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP), če ZBPP ne določa drugače. Zato je bil organ za BPP, sedaj tožena stranka, dolžan v okviru formalnega preizkusa tožnikove prošnje ugotoviti, ali le-ta izpolnjuje formalne pogoje, ki jih za obravnavo vloge predpisujeta ZBPP in ZUP.

8. Specialna določba ZBPP, ki se nanaša na obliko in vsebino prošnje za dodelitev BPP je vsebovana v 32. členu ZBPP. Ta v 1. in 2. odstavku določa, da prosilec prošnjo vloži na predpisanem obrazcu; če je ne vloži tako, pa mora biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedju rubrike enaka vsebini obrazca. Podatki, ki jih mora prošnja vsebovati, so določeni v 3. odstavku 32. člena ZBPP in gre torej za posebne podatke, ki jih, poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP, mora prošnja za dodelitev BPP v vsakem primeru vsebovati ter morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora tožena stranka kot pristojni organ za BPP po določbi 1. odstavka 67. člena ZUP od vložnika zahtevati odpravo pomanjkljivosti.

9. Sodišče po vpogledu podatkov in listin predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je tožena stranka pri obravnavi tožnikove prošnje za dodelitev BPP postopala skladno z navedenimi določili in ob ugotovitvi, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ter ostaja tako nepopolna in nerazumljiva, kot je podrobno navedeno v njenem pozivu tožniku za dopolnitev vloge z dne 11. 8. 2017, tožnika tudi pravilno pozvala k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in nejasnosti ter mu razumljivo pojasnila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter ga pravilno opozorila tudi na pravno posledico, in sicer zavrženje prošnje, če tožnik tega ne bo storil v danem roku. S takšnim pozivom je bil po presoji sodišča tožnik pravilno pozvan na dopolnitev prošnje in ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker tožnik niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom tožene stranke, je tožena stranka pravilno ocenila, da niti po dopolnitvi tožnik ni izkazal, za katero dejanje oziroma v katerem sodnem postopku želi pridobiti BPP, ker tega ni konkretiziral z navedbo imena sodišča in opravilne številke zadeve niti ni v tej zvezi predložil nobene listine, prav tako pa tudi ni konkretiziral zatrjevanega lastništva nepremičnin in osebnega avtomobila. Ker torej svoje prošnje za BPP v danem dodatnem roku ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo s pozivom tožene stranke z dne 11. 8. 2017, je po presoji sodišča njena odločitev, da prošnjo zavrže, pravilna in zakonita. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.