Jedro

Dolžnik zgolj z naštevanjem zakonskih obveznosti, brez konkretnih podatkov o posledicah takojšnjega plačila dobrih 10.000 EUR, nenadomestljive škode ni izkazal. Ker je nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode trditveno in dokazno breme dolžnika, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugoditev predlogu za odlog.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrne.

II. Upnikovi pritožbeni stroški v znesku 319,98 EUR so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici na predlog dolžnika dovolilo odlog predmetne izvršbe do zaključka izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Domžalah In 1, ker je ugotovilo, da bi dolžniku oziroma neposrednim uporabnikom proračuna s takojšnjim plačilom nastala nenadomestljiva škoda.

2. Zoper sklep se upnik pritožuje. Ker je dolžnik prelagal odlog v zvezi z vloženim ugovorom, lahko tak odlog traja najdlje do odločitve o ugovoru, ne pa do zaključka nekega drugega nepovezanega postopka. S svojo odločitvijo je zato sodišče kršilo določbo 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in pri tem prezrlo namen zakona, da varuje interes upnika, da se izvršba ne odlaga dlje, kot je to nujno potrebno za ugotovitev pravilnosti in zakonitosti sklepa o izvršbi. Izpodbijani sklep je nezakonit tudi zato, ker sodišče upniku ni dalo možnosti, da se izjavi o predlogu dolžnika. Sklep o odlogu je bil namreč izdan preden se je iztekel rok za odgovor na predlog. Neutemeljene so dolžnikove navedbe, da odhodka ni mogel predvideti v proračunu, saj mu je bil sklep o rubežu denarne terjatve vročen že avgusta 2013. Poleg tega trditev ne zdrži niti z vidika sodne poravnave s S. (terjatev iz tega naslova je bila predmet rubeža), za poravnavo sredstev iz te poravnave je dolžnik moral imeti predvidena sredstva. Dolžnik nadalje navaja višino stroškov, ki naj bi jih imel z izvajanjem posameznih nalog, vendar te višine z ničemer ne izkaže. Poimensko navede le obsežne in nepregledne dokumente, čeprav ni naloga sodišča, da bi moralo samo iskati dokaze za trditve dolžnika. Kar se tiče nenadomestljive škode upnik lahko navede le, da potemtakem vsak nenačrtovan odhodek pomeni, da občina ne bo uspela pravočasno plačati obveznosti. Dolžnik nenadomestljive škode niti ni specificiral, temveč je le pavšalno omenil normalno delovanje proračunskih uporabnikov. Nepravočasno izpolnjevanje drugih dolžnikovih obveznosti namreč ne pomeni nenadomestljive škode, saj gre v predmetni izvršbi za plačilo enkratnega zneska 9.382,70 EUR s pripadki, kar predstavlja majhen del dolžnikovih sredstev in s plačilom tega zneska nikakor ne bi bilo ogroženo delovanje dolžnika. Če se bo plačilo izkazalo za neutemeljeno, bo upnik ta sredstva zlahka vrnil, kar izkazuje izpisek iz njegovega TRR. Dolžnikovo delovanje tako ne bo ogroženo niti kratkoročno niti dolgoročno. Sodišče tudi ne more samo dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage glede tega, ali bi upniku z odlogom nastala večja škoda.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča dolžnik namreč ni izkazal, da bi mu s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, kar je pogoj za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ. Predmet izvršbe je denarni znesek 9.382,70 EUR s pripadki, kar tudi glede na dolžnikove navedbe o njegovih obveznostih, predstavlja za dolžnika relativno majhen znesek. Dolžnik zgolj z naštevanjem zakonskih obveznosti, brez konkretnih podatkov o posledicah takojšnjega plačila dobrih 10.000 EUR, nenadomestljive škode ni izkazal. Ker je nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode trditveno in dokazno breme dolžnika, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugoditev predlogu za odlog. Pritožba tudi sicer pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje trajanje odloga neutemeljeno vezalo na zaključek postopka pred drugim sodiščem (ki z ugovorom zoper sklep o izvršbi, o katerem še ni bilo odločeno, nima nobene zveze). Na podlagi povedanega je bilo treba zato pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep pa spremeniti, tako da se predlog za odlog zavrne (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da ni dopustna izvršba na tista sredstva lokalnih skupnosti, ki so nujno potrebna za opravljanje njihovih temeljnih nalog oziroma dejavnosti (149. člen ZIZ). Ta omejitev izvršbe pa ni vezana na odlog in z odlogom izvršbe nima nobene zveze. Če bo dejansko poseženo na taka sredstva, ima dolžnik po ZIZ na voljo druge možnosti, da prepreči izvršbo nanje.

6. V pritožbenem postopku so upniku nastali stroški v višini 319,98 EUR (tar. št. 3468, 6002 in 6007 Zakona o odvetniški tarifi in sodna taksa).