Jedro

Če je ugovor zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo neutemeljen, o njem ne odloči sodišče prve stopnje, ampak ga pošlje sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Izrek

Ugovor se zavrne in se sklep sodišča z dne 9.7.2000, opr.št. Z 00/98-2 potrdi. Pritožba zoper sklep z dne 27.10.2000, opr.št. Z 87/2000-7 se zavrže.

Obrazložitev

Na podlagi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 30.9.1999, opr.št. I Pd 6113/94 je M... d.o.o. Ljubljana dolžna L.R. plačati 1.491.468,00 SIT s pripadki, vendar zaradi vložene pritožbe sodba še ni pravnomočna. Na predlog upnice je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 9.7.2000 dovolilo zavarovanje upničine terjatve s predhodno odredbo, s katero je dovolilo predznambo zastavne pravice za zavarovanje njene terjatve na nepremičnini, vpisani v vl.št. 1015 k.o..., last dolžnice do 306/10000-in. Dolžnico je zavezalo upnici povrniti na 25.318,00 SIT odmerjene stroške tega postopka. Dolžnica je zoper takšen sklep pravočasno ugovarjala. Bistvo njenega ugovora je v trditvi, da ni izkazana nevarnost nemožnosti oziroma oteženosti uveljavitve terjatve, saj sodišče ni ocenilo in ne kvalificiralo nelikvidnosti dolžnice, teh postavk pa tudi ni primerjalo z ostalimi elementi njenega premoženjskega stanja. Le-ta ima namreč veliko nepremičnino premoženje od družb v Ljubljani in prav v zadnjih mesecih poplačuje svoje dolgove, tudi dolgove do svojih delavcev. Sklenila je že 90 izvensodnih poravnav z njimi, to pa je poskusila tudi z upnico, vendar slednja na njeno ponudbo še ni odgovorila. Ponuja ji poplačilo v 15 dneh od podpisa poravnave, poplačilo pa ob izvršeno preko njene hčerinske družbe M.I. d.o.o.; pri tem je terjatev upnice glede na celotno premično in nepremično premoženje dolžnice nesorazmerno majhna, zato ni smiselno zavarovati jo s predhodno odredbo, kakršno je izdalo sodišče. Nesorazmernost je očitna, ker pa dolžnica nudi poplačilo s poravnavo, je terjatev upnice tudi že dovolj zavarovana, torej so podani pogoji za ustavitev postopka ter za razveljavitev vseh dosedanjih dejanj v zvezi s predlagano predhodno odredbo. Nadalje tudi sploh še ni gotovo, ali bo dolžnica prešla v last SRD, pa tudi eventuelna odprodaja dolžnice drugemu lastniku ne bo v ničemer zmanjšala premoženja dolžnice in s tem ne ogrozila možnosti poplačila upnice. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo kot neutemeljen, zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper izdano predhodno odredbo pa je dolžnica vložila pritožbo, ki je sodišče druge stopnje iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, vsebinsko ni obravnavalo. Postopek v primeru ugovora zoper predhodno odredbo je enak postopku kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi. Predhodna odredba je namreč lahko izdana šele potem, ko je o sporu že odločeno in obstoji odločba domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, a še ni izvršljiva (1. odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur.l. RS št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ). To pomeni, da če sodišče, ki je predhodno odredbo izdalo, oceni, da je ugovor, vložen zoper njo, neutemeljen, potem ga odstopi sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena ZIZ). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor ocenilo za neutemeljen. O tem je izdalo tudi pismeni sklep z dne 27.10.2000, ki ga je s pravnim poukom o dopustnosti pritožbe vročilo obema strankama. Vročitev pismenega odpravka sklepa pa je bila ob uporabi prej citirane določbe 2. odstavka 54. člena ZIZ nepotrebna. Tako je moralo pritožbeno sodišče presoditi pravilnost ocene prvostopnega o neutemeljenosti ugovora na ta način, da je kot stvarno pristojno sodišče odločilo o ugovoru. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je ugovor zoper predhodno odredbo neutemeljen. Po določbah 257. člena ZIZ sta pogoja za izdajo predhodne odredbe obstoj odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, a še ni izvršljiva ali obstoj poravnave, sklenjene pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katerega terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov ter verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Ker upnica razpolaga s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je dolžnica zavezana poravnati ji določen denarni znesek s pripadki, je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, podan prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe iz 1. odstavka 257. člena ZIZ, to je obstoj nepravnomočne odločbe domačega sodišča. Pravilen je tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je zato morala upnica verjetno izkazati še obstoj nevarnosti, da bo brez zavarovanja uveljavitev denarne terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče druge stopnje kot pravilno sprejema oceno prvostopnega, da je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena ali celo onemogočena, objektivno podana. Stališče dolžnice, da temu ni tako, bi bilo pravilno, če bi prišlo le do spremembe lastništva nad dolžnico, vendar je za konkreten primer odločilna ugotovitev, da je dolžnica nelikvidna in da je prav takšno stanje razlog za spremembo lastništva. V taki situaciji pa ni mogoče zanesljivo trditi, da nevarnosti otežkočenega poplačila ni. Dolžnica se tudi ne more uspešno sklicevati na svoj predlog za izvensodno poravnavo, ki ga je posredovala upnici. S tem ni mogla izpolniti pogojev za ustavitev postopka s predhodno odredbo in razveljavitev opravljenih dejanj po 264. členu ZIZ, po katerem je ustavitev postopka mogoče doseči le, če dolžnik pri sodišču položi zavarovano terjatev z obrestmi in stroški, če izkaže za verjetno, da je bila terjatev v času izdaje sklepa o predhodni odredbi že plačana ali dovolj zavarovana ali če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala. V konkretnem primeru dolžnica ni niti zatrjevala nobene od naštetih situacij. Irelevantne so tudi ugovorne trditve, da je zavarovanje s predhodno odredbo dovoljeno na nepremičnini, ki je bistveno več vredna od terjatve. Zavarovanje je sodišče dovolilo skladno z določili 5. točke 1. odstavka 260. člena ZIZ, v kolikor pa dolžnica meni, da takšno zavarovanje zaradi nesorazmernosti vrednosti ni ustrezno in ker trdi, da bi lahko izplačala dolgovani znesek preko svoje hčerinske družbe, lahko izposluje prenehanje zavarovanja, ki je zanjo neugodno s tem, da pri sodišču položi zavarovano terjatev z obrestmi in stroški (1. točka 1. odstavka 264. člena ZIZ). Po povedanem je torej dolžničin ugovor neutemeljen in ga je sodišče kot takega zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS št. 26/99 v zvezi s 15. členom ZIZ) in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Ker je na ta način o zadevi pravnomočno odločeno, in ker zoper sklep sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora ni pritožbe, je pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje samo zavrnilo ugovor zoper predhodno odredbo, kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).