Jedro

Tretji, četrti in peti prijavljeni udeleženec so navedli, da gre za dele stavbe (terasa, sušilnica oz. pralnica), ki so bili že ob gradnji namenjeni stanovalcem cele (enovite) stavbe s tremi vhodi (sedaj posameznih stavb), in služijo vsem stanovalcem, predlagateljica pa temu ni nasprotovala, zato je to šteto za resnično.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III., IV. in V. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-379 na naslovu A. 21 obstoji etažna lastnina (I.), da je zemljišče pod stavbo vpisano kot splošni skupni del (II.). Ugotovilo je, da ima stavba splošne skupne dele tudi dele, ki jih je naštelo v tč. III. (16, 17, 18, 21, in 22). Odločilo je, da se na splošnih skupnih delih vknjižijo idealni solastniški deleži v korist vsakokratnih lastnikov posameznega dela stavbe (ustrezne ulomke je navedlo v tabeli v tč. IV). Ugotovilo je, da služi del 19 (terasa, balkon, loža) in 20 (shramba, sušilnica, pralnica) vsakokratnim lastnikom posameznih delov stavb na A. 21 (stavba 379), na A. 19 (stavba 378) in na A. 17 (stavba 377), zato je te dele določilo kot splošne skupne dele etažnim lastnikom teh treh stavb (V.). Dalje je sodišče ugotovilo, da nerazdeljeni posamezni deli z začasnim ID znakom 000-000-9999 po dokončni vzpostavitvi etažne lastnine ne obstojijo več (VI.) ter da se ohranijo vse pravice oz. vsa bremena pri vpisanih posameznih delih stavbe (VII.). Končno je sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa odloči o zemljiškoknjižnih vpisih po uradni dolžnosti v skladu z vrstnim redom zaznambe (VIII.).

2. Glede tč. III. in V. odločitve je predlagateljica vložila pritožbo (primarno predlog za izdajo popravnega sklepa, ki pa ga sodišče prve stopnje ni izdalo). Navaja, da je sodišče dela z ID 19 in 20 v V. tč. določilo kot splošna skupna dela stavbe ID 379, vendar pa zanju ni določilo solastniških deležev in jih ni vključilo v tabelo v tč. III. oz. IV. Manjka tudi določitev solastniških delov na delih 19 in 20 med vsemi tremi stavbami 379, 378 in 377. 3. Odgovora na pritožbo ni vložil nihče od nasprotnih oz. drugih udeležencev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v 9., 10. in 11. točki obrazložitve izrecno pojasnilo, zakaj je glede posameznih delov 19 in 20 - v naravi terasa ter pralnica oz. sušilnica odločilo, da gre za splošne skupne dele vseh treh stavb (vhodov) na A. 17, 19, in 21, ne le stavbe na A. 21. Tretji, četrti in peti prijavljeni udeleženec so navedli, da gre za dele stavbe, ki so bili že ob gradnji namenjeni stanovalcem cele (enovite) stavbe s tremi vhodi (sedaj posameznih stavb), in služijo vsem stanovalcem, predlagateljica pa temu ni nasprotovala, zato je to šteto za resnično. Temu pritožba obrazloženo ne nasprotuje, s tem pa je pojasnjeno, zakaj delov 19 in 20 ni med navedenimi splošnimi skupnimi deli (le) stavbe 379 (A. 21) v tč. III in zakaj potemtakem tudi ni na teh delih določenih idealnih solastniških deležev vsakokratnih lastnikov v tej stavbi (tč. IV). Razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, so pravilni in jih pritožbeno sodišče ne bo zgolj ponavljalo.

6. Nadalje je sodišče prve stopnje v tč. 11 obrazložitve pojasnilo, zakaj je navedena dela (teraso ter pralnico oz. sušilnico) določilo kot splošna skupna dela več stavbam in ju določilo, da sta v skupni lastnini vseh vsakokratnih lastnikov vseh treh stavb (3. odst. 23. čl. Stanovanjskega zakona (SZ-1). Skupna lastnina ni solastnina, zato določitev solastnih deležev pri skupni lastnini ni umanjkala; deleži na skupni (nerazdeljeni) stvari niso v naprej določeni (1. odst. 72. čl. Stvaropravnega zakonika). Zakaj naj bi bili ti deli v solastnini in zakaj naj ne bi držali razlogi sodišča prve stopnje, pritožba ne pove. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, pravilni in jih ne bo zgolj ponavljalo.

7. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 3. čl. ZVEtL-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 in 3. čl. ZVEtL-1 sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo.