Jedro

Trajnejša likvidnost je sposobnost poravnavati svoje zapadle obveznosti v določenem (daljšem) obdobju. Ker pa so tudi, kot je bilo že navedeno, možnosti za poplačilo navadnih terjatev stečajnega dolžnika A. vrednostno minimalne ter jih časovno (predvsem zaradi odprtih pravdnih postopkov) ni mogoče opredeliti, ni mogoče zaključiti, da se bo likvidnostno stanje dolžnika iz naslova pričakovanega priliva denarnih sredstev iz stečajnega postopka St 000 v kratkem lahko izboljšalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom: A., d. o. o., ..., matična št.: ..., davčna št.: ... (I. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo B. B. (II. točka izreka) in ugotovilo, da ta opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. B. S. P., matična številka: ... (II. točka izreka).

2.Dolžnik in družbenica C. C. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podan dejanski stan domneve dolžnikove trajnejše nelikvidnosti iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), na katerem je upnica Republika Slovenija temeljila svoj predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, saj sredstva na dolžnikovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih šestdeset dni ali s prekinitvami več kot šestdeset dni v obdobju zadnjih devetdeset dni, in je takšno stanje trajalo tudi na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Navedlo je: da je upnica predlogu za začetek stečajnega postopka priložila seznam izvršilnih naslovov št. DT 000/2021-43 z dne 8. 5. 2024, iz katerega izhaja, da neporavnane davčne obveznosti dolžnika na dan 5. 6. 2023 znašajo skupaj 73.722,65 EUR in segajo v leto 2021; da je pri zgoraj navedenem izvršilnem naslovu naveden datum izvršljivosti 1. 1. 2021; da je upnica vlogi z dne 13. 9. 2024 priložila pregled dokumentov izvršbe - sklepov na premično premoženje (P) ter pregled sklepov o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva (B), izdana do 4. 9. 2024; da je iz tabele razvidno, da je bila odločba, iz katere izhaja dolg dolžnika do upnice v višini 73.052,27 EUR, dolžniku vročena 7. 5. 2021, česar dolžnik ni prerekal; da iz izpisa odprtih transakcijskih računov v Republiki Sloveniji izhaja, da ima dolžnik odprt en transakcijski račun, pri katerem je oznaka R (neporavnane obveznosti); da dolžnik svojih obveznosti iz seznama izvršnih naslovov ni izpolnil ter da s plačilom teh zamuja od 1. 1. 2021.; da dolžnik ni navedel in dokazal, da bi obveznost do upnice poplačal, temveč je le posplošeno zatrjeval, da upničine trditve o obstoju dolžnikove insolventnosti niso izkazane in tudi ne dovolj substancirane, kar po oceni sodišča prve stopnje naj ne bi zadoščalo za zaključek, da terjatev upnice v višini 73.722,65 EUR ne obstoji.

6.Sodišče prve stopnje ni sledilo dolžnikovi trditvi, da "ni insolventen, ker ima vezana znatna finančna sredstva v stečaju druge pravne osebe, ki se vodi pod opr. št. St 000", saj je na podlagi poizvedb pri dr. D. D., upraviteljici v navedenem stečajnem postopku, ki se vodi nad družbo E. d. o. o. (v nadaljevanju E.), o možnosti poplačila dolžnika v stečajnem postopku St 000, ugotovilo, da so te vrednostno minimalne ter da tudi časovno ni mogoče dognati, kdaj bi do morebitnega poplačila lahko prišlo. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da dolžnik upnici dolguje 71.452,37 EUR že od 1. 1. 2021 ter da tudi postopek davčne izvršbe zoper dolžnika ni bil uspešen, kar naj bi pomenilo, da dolžnik ni imel in še vedno nima toliko likvidnih sredstev, da bi lahko poravnal svoje zapadle obveznosti do upnice, ocenilo, da je dolžnik trajneje nelikviden, saj dolžnikovo stanje nelikvidnosti traja že daljše časovno obdobje. Zaključilo je, da obstaja domneva dolžnikove trajnejše nelikvidnosti na podlagi druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zato je začelo stečajni postopek nad dolžnikom.

7.Pritožnik oporeka navedbam dr. D. D., ki jih je podala v odgovoru z dne 19. 11. 2024 v zvezi s prijavo terjatve upnika A., da "znesek 532.175,18 EUR predstavlja navadno terjatev, znesek 22.875,48 EUR pa podredno terjatev ter da je glede priznane terjatve v višini 362.132,10 EUR vpisana zastavna pravica na opremi na drugem mestu, zato upnik A. ob prodaji premoženja ni bil deležen poplačila, terjatev pa je postala navadna terjatev." Pojasnjuje, na osnovi česa in kdaj je družba F. d. o. o. pridobila ločitveno pravico na premičninah; kdaj so pridobili zastavno pravico ostali upniki; da G. d. o. o. v izvršilnem postopku ni pridobil ločitvene pravice na osnovi pravnomočnega izvršilnega naslov, pač pa zgolj zastavno pravico, upnik A. pa ima na podlagi 206. v zvezi z 209. in 208. členom SPZ zakonito ločitveno pravico na odstopljenih terjatvah v zavarovanje, ki vključuje tudi predhodno poplačilno upravičenje; da je odprta pravdna zadeva pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti vezana na vprašanje ločitvene pravice G. d. o. o., na podlagi česar naj ne bi bilo mogoče slediti trditvi upraviteljice, da ima A. zgolj navadno terjatev; da je A. v okviru poslovnega sodelovanja z družbo E. sklenila sporazum o odstopu terjatev v zavarovanje, na podlagi katerega je zavarovala svoje terjatve do družbe E. iz naslova dobave surovin; da E. ni spoštovala obveznosti iz sporazuma in ni poravnala terjatev do dolžnika (njenega upnika A.), zaradi česar je dolžnik vložil izvršbe zoper dolžnikove dolžnike, zlasti večje, kot sta Zadruga I. z. o. o. in Zadruga J. z. o. o.; da je v stečajnem postopku nad dolžnikom E. dolžnik kot upnik prijavil terjatve v višini 932.794,84 EUR ter da je v pravdah, na katere je bil napoten, uspel.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upraviteljica dr. D. D. v odgovoru na dopis sodišča z dne 7. 11. 2024 navedla: da je upnik A. v stečajnem postopku nad dolžnikom E. prijavil terjatev v višini 932.794,84 EUR; da je priznana terjatev v višini 362.139,10 EUR zavarovana terjatev, zastavna pravica na opremi pa je vpisana na drugem mestu, zato upnik ob prodaji premoženja ni bil deležen poplačila, zato je ta terjatev postala navadna terjatev; da je pooblaščenec družbe A. dne 24. 10. 2024 v stečajni spis vložil dopis - predložitev sodnih odločb, s katerim je obvestil sodišče, da so bile priznane zavarovane terjatve zarubljene v korist fizične osebe, tako da A. za te terjatve ni več upnik v stečajnem postopku St 000; da znesek 532.175,32 EUR predstavlja navadno terjatev, znesek 22.857,48 EUR pa podrejeno terjatev; da je bil upnik A. v stečajnem postopku St 000 udeležen v več sodnih postopkih; da sta bila postopka II Pg 72/2020 in I Pg 226/2019 zaključena v korist E.; da postopek I Pg 68/2021 še ni končan; da skupni znesek priznanih terjatev znaša 2.361.058,95 EUR, stečajni dolžnik pa ima na dan 30. 9. 2024 na računu 274.840,97 EUR; da neunovčeno premoženje predstavljajo terjatve, ki so povezane s pravdami v teku, njihove višine pa ni mogoče predvideti; da so glede na navedeno možnosti za poplačilo navadne terjatve upnika A. vrednostno minimalne in da tudi časovno ni mogoče opredeliti, kdaj bi lahko prišlo do poplačila navadnih terjatev.

9.Pritožniku z zgoraj povzetimi pritožbenimi trditvami ni uspelo omajati upraviteljičinih navedb iz njenega odgovora sodišču (z dne 19. 11. 2024) glede višine in statusa terjatev družbe A. v stečajnem postopku nad dolžnikom E., niti navedb o možnosti njihovega poplačila. Pritožbeno sodišče se je tudi samo z vpogledom v stečajni spis E. prepričalo, da ni mogoče pričakovati, da bi A. v stečajnem postopku nad dolžnikom E. v kratkem lahko prišla do takšnega poplačila svojih terjatev, ki bi izboljšalo njeno likvidnostno stanje.

10.Upnica Republika Slovenija je utemeljevala predlog za začetek stečajnega postopka na domnevi dolžnikove trajnejše nelikvidnosti iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je dejanski stan navedene domneve podan. Navedenim ugotovitvam pritožnik konkretizirano niti ne oporeka. Poskuša pa domnevo izpodbiti s trditvijo, da je trajneje likviden, ker ima v stečajnem postopku nad dolžnikom E. "vezana znatna finančna sredstva".

11.Trajnejša likvidnost je sposobnost poravnavati svoje zapadle obveznosti v določenem (daljšem) obdobju. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik že več let ni poravnal svojih obveznosti ob njihovi zapadlosti ter da obstaja domneva trajnejše nelikvidnosti iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Dolžnik bi obstoj navedene domneve lahko izpodbil, v kolikor bi dokazal, da bo v kratkem pridobil denarna sredstva, ki jih pričakuje iz stečajnega postopka St 000, kar pa mu ni uspelo. Poleg tega so bile zavarovane terjatve, ki so bile dolžniku priznane v navedenem stečajnem postopku, zarubljene v korist fizične osebe, kot to izhaja iz dopisa dolžnikovega pooblaščenca z dne 24. 10. 2024 v stečajnem postopku St 000 (PD 593). Priliva iz navedenega naslova torej dolžnik ne more pričakovati. Ker pa so tudi, kot je bilo že navedeno, možnosti za poplačilo navadnih terjatev stečajnega dolžnika A. vrednostno minimalne ter jih časovno (predvsem zaradi odprtih pravdnih postopkov) ni mogoče opredeliti, ni mogoče zaključiti, da se bo likvidnostno stanje dolžnika iz naslova pričakovanega priliva denarnih sredstev iz stečajnega postopka St 000 v kratkem lahko izboljšalo.

12.Glede na navedeno pritožbene trditve v zvezi s tem, ali gre za zavarovane ali navadne terjatve, kdo ima prednostno pravico do poplačila, o nespoštovanju sporazuma, sklenjenega med dolžnikom in E., ter o tem, v katerih pravdah je dolžnik uspel, niso odločilne.

13.Ob povedanem tudi ni mogoče slediti pritožniku, da zato, ker stečajni postopek nad dolžnikom E. še ni zaključen, ni osnove za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika A.

14.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15.Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Terjatev F. d. o. o. je bila na podlagi pogodbe o odstopu terjatve odstopljena najprej H. H. s. p., nato pa družbi A.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(2)

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.