Jedro

V dohodek kandidatove družine za pridobitev republiške štipendije se vštevajo tudi prejemki iz 13. in 17. točke 19. člena ZDoh. Prejemki iz 13. točke 19. člena ZDoh so prejemki fizičnih oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija. V konkretnem primeru je to Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki in dohodki iz premoženja (Uradni list Republike Slovenije, Mednarodne pogodbe, št. 4/1998). Po 4. členu te konvencije se tožničin oče šteje za rezidenta Republike Avstrije, katerega plače, mezde in drugi podobni prejemki se po 15. členu obdavčijo samo v tej državi. Navedena določba torej ne pomeni, da se pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne upoštevajo tudi dohodki, pridobljeni z delom v Republiki Avstriji, od katerih prejemnik ne plačuje davka v Republiki Sloveniji in za katere ni zavezan za prijavo dohodnine po ZDoh.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev odločbe tožene stranke št. 341-1-485/02 z dne 16.12.2002 in odločbe Območne službe Murska Sobota št. 341-0604-1999/889-4 z dne 25.10.2002, s katerima je bilo odločeno, da v študijskem letu 2002/2003 tožnici štipendija miruje in se ne izplačuje. Sodišče je zavrnilo tudi zahtevek tožnice, da se ji prizna pravica do republiške štipendije v višini 35.000 SIT od 1.9.2002 do 31.8.2003, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev določb postopka naj bi bila podana, ker v sodbah sodišč prve in druge stopnje ni odločilnih razlogov. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno, ker je sodišče pri ugotavljanju dohodkov na družinskega člana v nasprotju z načelom teritorialne veljavnosti predpisov upoštevalo dohodek tožničinega očeta, ki je bil ustvarjen v tujini. S tem je kršilo tudi določbo 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije, saj so obveznosti iz bruto plače v tujini višje kot v Republiki Sloveniji. Zato se podrejeno zavzema za upoštevanje tistih dohodkov, ki jih ustvarja v Republiki Sloveniji primerljivi delavec.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena ZPP). Višina dohodka na družinskega člana v letu 2001 je dejanska ugotovitev, do katere sta enotno prišli obe nižji sodišči. Dejanska ugotovitev je tudi, da je tožničin oče v letu 2001 živel in bil zaposlen v Republiki Avstriji ter da ni bil zavezanec za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji. Na te ugotovitve je vezano tudi revizijsko sodišče, zato bi v zvezi z njimi lahko zavzelo stališče samo v primeru, če bi do odločitve sodišča prišlo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi tega ne bi bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje.

Sodbo sodišča druge stopnje je mogoče preizkusiti in tudi vsebuje vse odločilne razloge, zaradi česar ni mogoče ugotoviti v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Revizija tudi v ničemer ne pojasni, kateri odločilni razlogi naj bi v izpodbijani sodbi izostali. Nestrinjanje revizije s pravnimi stališči sodbe sodišča druge stopnje pa ne predstavlja revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč uveljavljanje revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Ni jasno, zakaj in kako naj bi sodišče pri sojenju prekoračilo teritorialno pristojnost pri ugotavljanju dohodkov tožničinega očeta, oziroma kako naj bi odločilo v nasprotju s teritorialno veljavnostjo predpisov. Sodišče je odločalo o pravici do republiške (slovenske) štipendije in se pri tem pravilno oprlo na slovenske predpise. Tuji predpisi ne morejo vplivati na priznanje pravice do socialne varnosti, saj ne predstavljajo pravne podlage za odločanje.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na določbo 56. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.), po kateri lahko republiško štipendijo pridobijo le kandidati, pri katerih dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130 % zajamčene plače. V ta dohodek se v skladu s 4. členom Pravilnika o štipendiranju (Pravilnik - Uradni list Republike Slovenije, št. 48/99 in nadalj.) upoštevajo vsi bruto dohodki in posebni prejemki, ugotovljeni v odločbah o odmeri dohodnine, izdanih družinskim članom kandidatove družine, kot tudi njihovi neobdavčljivi dohodki in osebni prejemki, razen prejemkov iz 19. člena Zakona o dohodnini (ZDoh - Uradni list Republike Slovenije, št. 71/93 in nadalj.), in prejemki od občasnih in začasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih agencij, ki ne presegajo 51 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Ne glede na to določbo se v dohodek kandidatove družine vštevajo tudi prejemki iz 13. in 17. točke 19. člena ZDoh. Prejemki iz 13. točke 19. člena ZDoh so prejemki fizičnih oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija. V konkretnem primeru je to Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki in dohodki iz premoženja (Uradni list Republike Slovenije, Mednarodne pogodbe, št. 4/1998). Po 4. členu te konvencije se tožničin oče šteje za rezidenta Republike Avstrije, katerega plače, mezde in drugi podobni prejemki se po 15. členu obdavčijo samo v tej državi. Navedena določba torej ne pomeni, da se pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne upoštevajo tudi dohodki, pridobljeni z delom v Republiki Avstriji, od katerih prejemnik ne plačuje davka v Republiki Sloveniji in za katere ni zavezan za prijavo dohodnine po ZDoh.

Neutemeljeno je tudi revizijsko zavzemanje za to, da se plača tožničinega očeta, pridobljena na delu v tujini, ne bi smela upoštevati v bruto, temveč v neto znesku (ker so obveznosti iz bruto plače v naši državi drugačne kot obveznosti iz bruto plače v tujini), oziroma da bi se v takšnem primeru lahko upošteval le dohodek, ki ga v Republiki Sloveniji ustvarja delavec na primerljivem delovnem mestu. Pravilnik v 4. členu izrecno izhaja iz bruto dohodkov in osebnih prejemkov, torej ni podlage, da bi se za zaposlene v tujini upoštevali njihovi neto prejemki, pa čeprav je stopnja dajatev v tujini nekoliko drugačna kot v Republiki Sloveniji. Prav tolmačenje, za katerega se zavzema revizija, bi ustvarilo neenakopravno obravnavanje. Nobene podlage tudi ni za upoštevanje dohodka primerljivega delavca v Republiki Sloveniji, saj je osnovno merilo za pridobitev republiške štipendije po ZZZPB premoženjski cenzus, ki se lahko ugotavlja le z upoštevanjem dejanskih dohodkov in s tem dejanskih premoženjskih razmer, ne pa morebitnih zneskov, ki bi jih tožničin oče prejel za delo na podobnem mestu v Republiki Sloveniji. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo na ustrezne predpise in jih tudi pravilno uporabilo, ni bilo ugotoviti zmotne uporabe materialnega prava.

Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.