Jedro

Po določbi prvega dostavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker je tožeča stranka umaknila del tožbe v zvezi z zahtevkom za razveljavitev sklepa šele na naroku za glavno obravnavo, je s tem nastal pravni položaj, ko je tožena stranka upravičena do nagrade za narok za tisti del tožbe, ki ga je tožeča stranka na naroku umaknila, saj ga ni umaknila takoj po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in toženo stranko (ki je bila sklenjena eno leto pred narokom za glavno obravnavo), da bi se štelo, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se odločitev o stroških postopka v sodbi sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se točka 4 izreka kot sklep na novo glasi: „4. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti 448,30 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila.“ Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti 60,00 EUR stroškov pritožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek v zvezi z zahtevkom za razveljavitev sklepa št. ... z dne 17. 11. 2008, za naložitev toženi stranki, da izvrši ponovno prevedbo plače tožeče stranke, sladno z določili ZSPJS, upoštevajoč pri tem Avtentično razlago 49.a člena ZSPJS, ki jo je podal Državni zbor, pojasnilo le tega pa MJU, za vzpostavitev zakonitega stanja kot podlago za novo pogodbo o zaposlitvi, za opravo ustreznega poračuna plače za nazaj, za ves čas od uveljavitve zakona in za izplačilo upravičenega zneske tožeči stranki v enkratnem plačilu, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (točka 1 izreka). Tožbo je zavrglo v delu, ki se nanaša na zahtevek za odpravo nezakonitosti, tako da tožena stranka tožeči stranki zagotovi delovno razmerje na zakonitih podlagah in v skladu z njim (149. člen Zakona o javnih uslužbencih, 4. odstavek 24. člena KPND) in da ji v novi pogodbi o zaposlitvi zagotovi delo, do katerega je upravičena in delovne pogoje, ki ne bodo bistveno poslabšali njenega zdravstvenega stanja (točka 2 izreka). Nadalje je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo št. ... z dne 31. 3. 2011 (točka 3 izreka). Glede stroškov postopka je odločilo tako, da mora tožeča stranka v roku 8 dni toženi stranki povrniti 323,90 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila (točka 4 izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka v 4. točki izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo še dodatne stroške postopka v višini 124,40 EUR, skupaj s pritožbenimi stroški in zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 8-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila. Navaja, da je tožeča stranka postavila tožbeni zahtevek v tožbi z dne 17. 5. 2011 in v pripombah na odgovor na tožbo z dne 21. 7. 2011 (18. 7. 2011). Tožena stranka je izpolnila tožbeni zahtevek, kot je bil postavljen v tožbi, ko je s tožečo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 13. 11. 2012. Tožeča stranka je na naroku umaknila tožbeni zahtevek z dne 21. 7. 2011, vztrajala pa je pri zahtevku postavljen v tožbi. Tožeča stranka je torej postavila dva tožbena zahtevka, zato je tožena stranka upoštevaje drugi odstavek 41. člena ZPP priglasila stroške ločeno za oba zahtevka. Sodišče toženi stranki ni priznalo nagrade za narok v višini 104,40 EUR in 20,00 EUR pavšalnih stroškov za umaknjeni zahtevek, saj je navedlo, da se je tožena stranka strinjala z umikom, še pred začetkom obravnavanja tega dela tožbe na prvem naroku. Tožena stranka se z navedenim ne strinja ter opozarja, da iz zapisnika o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 6. 11. 2013 izhaja, da je tožeča stranka umaknila tožbeni zahtevek z dne 21. 7. 2011 (18. 7. 2011), ko se je že začel prvi narok za glavno obravnavo. Iz opombe 3. dela ZOdvT izhaja, da nagrada za narok nastane za zastopanje stranke na naroku ali sodelovanje pri pogovorih izven naroka usmerjenih h končanju ali preprečitvi sodnega postopka. V tarifni številki 3102 pa je določeno, da nagrada nastane tudi, če se postopek v katerem je predpisan narok zaradi ravnanja odvetnikove stranke zaključi brez oprave naroka. Glede na navedeno meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

V odgovoru na pritožbo tožnica prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Odločba o stroških v sodbi se po petem odstavku 128. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) šteje za sklep. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, zmotno pa je uporabilo materialno pravo glede priznanja stroškov postopka tožene stranke za tisti del tožbe, ki jo je tožeča stranka umaknila na naroku dne 6. 11. 2013. Po določbi prvega dostavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker je tožeča stranka umaknila del tožbe v zvezi z zahtevkom za razveljavitev sklepa št. ... z dne 17. 11. 2008 šele na naroku za glavno obravnavo dne 6. 11. 2013, je s tem nastal pravni položaj, ko je tožena stranka upravičena do nagrade za narok za tisti del tožbe, ki ga je tožeča stranka na naroku umaknila, saj ga ni umaknila takoj po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in toženo stranko št. ... z dne 13. 11. 2012, da bi se štelo, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Na naroku 6. 11. 2013 se je zato obravnaval tudi ta del tožbe. Bistveno je, da bi lahko tožeča stranka že pred narokom umaknila ta del tožbe, vendar pa je, kot je razvidno iz njene vloge z dne 19. 10. 2013 čakala z umikom iz razloga, ker je pričakovala dogovor oziroma poravnavo s toženo stranko o plačilu stroškov na poravnalnem naroku, po katerem bi vsaka stranka sama nosila svoje stroške postopka. To pa ni razlog, zaradi katerega tožeča stranka ne bi bila dolžna kriti stroškov za narok v tem delu tožbenega zahtevka.

Ker je sodišče prve stopnje s tem v zvezi ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, zmotno pa ga je uporabilo v Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009; ZOdvT), je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo ter izpodbijani del sodbe kot sklep delno spremenilo tako, da je odločilo, da je dolžna tožnica povrniti toženi stranki tudi stroške postopka za umaknjeni del tožbe in sicer nagrado za narok po tar. št. 3102 in 20,00 EUR pavšalnih stroškov po tar. št. 6002, kar glede na pravilno ugotovljeno vrednost spornega predmeta v višini 2.000,00 EUR znaša skupaj 124,40 EUR, oziroma z že prisojenimi stroški postopka v višini 323,90 EUR skupaj 448,30 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

Zaradi uspeha v pritožbi je tožnica tudi dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 60 EUR in sicer 50,00 EUR za nagrado za postopek - pritožba - druge odločitve (tar. št. 3220) in plačilo 10,00 EUR poštnih stroškov (tar. št. 6002).