Jedro

Vsebina tretjega odstavka 309. člena ZPP je jasna. Predlagatelj, ki sproži postopek ureditve spornega razmerja pred vložitvijo tožbe, plača stroške tega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom, v izpodbijanem stroškovnem delu (II. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (v povezavi s popravnim sklepom) zavrnilo predlog predlagatelja za sklenitev sodne poravnave pred uvedbo sodnega postopka in ustavilo postopek (I. točka izreka) in mu naložilo, da povrne nasprotnima udeležencema 371,28 EUR stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Predlagatelj vlaga zoper odločitev o stroških postopka pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo določilo drugega odstavka 159. člena ZPP, da stroški poravnave, ki je bila poskušena, pa ni uspela, spadajo med pravdne stroške. Zato lahko stranka povrnitev stroškov naroka za preventivno poravnavo zahteva od nasprotne stranke le v okviru pravdnega postopka. Sodišče bi moralo tudi upoštevati prvi odstavek 156. člena ZPP in predlog za povrnitev stroškov zavrniti zato, ker sta nasprotna udeleženca povzročila stroške po svoji krivdi. Iz zapisnika naroka z dne 22. 1. 2024 izhaja, da nasprotna udeleženca vztrajata pri svojem predlogu, od katerega ne odstopata in sta tako na narok prišla brez namena popuščanja, ki je osnovni pogoj za sklenitev sodne poravnave.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vsebina tretjega odstavka 309. člena ZPP je jasna. Predlagatelj, ki sproži postopek ureditve spornega razmerja pred vložitvijo tožbe, plača stroške tega postopka.2 Razumljivo je, da je govor o dolžnosti predlagatelja, da v primeru neuspešnosti sklenitve poravnave, krije potrebne stroške postopka, ki v njem nastanejo strankama. Drži, da drugi odstavek 159. člena ZPP določa, da stroški poravnave, ki je bila poskušena, a ni uspela, spadajo med pravdne stroške. Vendar se ta določba nanaša na povračilo stroškov v pravdi, ki bo šele nastala z vložitvijo tožbe. Če je po neuspešnem poskusu sklenitve preventivne poravnave o isti stvari vložena tožba, se stroški poskusa preventivne poravnave štejejo za stroške pravdnega postopka. To pomeni, da bo stranka, ki bo v kasnejšem postopku uspela, lahko povrnitev stroškov naroka za preventivno poravnavo zahtevala od nasprotne stranke.3 Zmotno je zato pritožbeno stališče predlagatelja, da lahko nasprotna stranka zahteva povrnitev stroškov le v okviru pravdnega postopka, ne pa v tem postopku.

6. Pritožbeno ni sporno, da so nasprotnima udeležencema nastali potrebni stroški v zvezi z opravljenim narokom za preventivno poravnavo, ki se nanašajo na obseg in višino stroškov, saj jim predlagatelj ne ugovarja. Meni pa predlagatelj, da so ti priznani stroški nastali po njuni krivdi, ker nista popuščala na naroku, temveč sta vztrajala pri svojem predlogu. Takšno mnenje je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno. Drži, da je namen pretoričnega naroka v tem, da stranki zbližata in uskladita svoja stališča, kar pa stranki v tem postopku nista dosegli, saj sta vztrajali vsaka na svojem predlogu. Vendar sama nesklenitev sodne poravnave oz. upiranje sklenitvi poravnave v obsegu predlagateljevega predloga, ne pomeni, da so nasprotnima udeležencema nastali stroški po njuni krivdi.4 Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da jima je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja vročalo skupaj z vabilom na poravnalni narok, pri čemer ju ni pozvalo, da se pred narokom odzoveta na predlog na sporazumno rešitev v civilnopravnega razmerja. Nasprotna udeleženca sta morala glede na vabilo pristopiti na narok. Odločitev nasprotne stranke, da se udeleži razpisanega naroka, kljub temu, da je na njem nato (v predlogu podano) predlagano predlagateljevo poravnavo odklanjala (glej zapisnik list. št. 17-18), še ne pomeni, da je mogoče stroške v zvezi z izvedbo naroka označiti kot zakrivljen strošek, ki naj ga nasprotna stranka v skladu s prvim odstavkom 156. člena ZPP krije sama.

7. Kršitve, ki jih uveljavlja pritožba, torej niso podane. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo predlagatelja zavrnilo in izpodbijani sklep (v povezavi s popravnim sklepom) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Po prvem odstavku 309. člena ZPP lahko tisti, ki namerava vložiti tožbo, poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. V tem primeru ne gre za pravdni ali nepravdni postopek, temveč za poseben postopek. 2 Glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, 2005: v 3. knjigi N. Betetto in A. Galič, stran 48 in v 2. knjigi N. Betetto, stran 50. 3 Glej pod op. 3: 2. knjiga, stran 41, 42.