Jedro

Toženka je po pozivu sodišča na dopolnitev poslala sodišču izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi zahtevanih prilog, in sicer dokazil o prejetih plačah in drugih prejemkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. Ker toženka ni ravnala v skladu z jasnim in konkretnim pozivom prvostopenjskega sodišča, je odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog toženke za oprostitev plačila sodnih taks z dne 19. 7. 2016. 2. Proti temu sklepu se toženka pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka ter predlaga spremembo sklepa tako, da se jo oprosti plačila sodnih taks ali pa podredno razveljavi sklep ter vrne zadeva v ponovno odločitev na prvo stopnjo. Navaja, da bi moralo sodišče o predlogu vsebinsko odločiti, ne pa ga zavreči. Premoženjske razmere toženke so zelo slabe in nima denarnih sredstev za plačilo sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo vsa za odločitev potrebna dejstva ter pravilno uporabilo določbe Zakona o sodnih taksa (ZST-1),(1) ki urejajo postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks. Po določbi 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je toženka vložila nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, saj je v predlogu navedla le, da je slabega premoženjskega stanja in nima denarnih sredstev za plačilo takse. Zato jo je prvostopenjsko sodišče v skladu s citirano določbo ZST-1 s sklepom z dne 8. 8. 2016 pozvalo k dopolnitvi predloga, pri čemer je sklep o dopolnitvi predloga vseboval natančna napotila, kaj mora toženka storiti, priloženi pa so bili tudi obrazci izjave o premoženjskem stanju zanjo in za družinske člane ter navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju. Toženka je po pozivu sodišča na dopolnitev poslala sodišču izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi zahtevanih prilog, in sicer dokazil o prejetih plačah in drugih prejemkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. Ker toženka ni ravnala v skladu z jasnim in konkretnim pozivom prvostopenjskega sodišča, je odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev pravilna in utemeljena na podlagi določbe 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožbene navedbe, da je toženka slabega premoženjskega stanja in nima denarnih sredstev za plačilo taks, ne more vplivati na pravilnost odločitve. Ker zato pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 37/08 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki drugače ureja način vložitve predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, se na podlagi prehodne določbe 29. člena začne uporabljati šele z dnem 11. 11. 2016.