Jedro

Pritožba je redno pravno sredstvo zoper sodbo izdano na prvi stopnji (333. člen ZPP) in zoper sklep sodišča prve stopnje (363. člen ZPP). Zoper sklep sodišča druge stopnje redno pravno sredstvo – pritožba – ni dovoljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Celju I Cp 365/2020 z dne 24. 9. 2020. 2. Tožnik je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov. Navajal je, da ne razume, zakaj kot laiku sodišče ne upošteva utemeljene pritožbe, taksa ni bila upravičeno zaračunana, ker je bila tožba umaknjena. Nadalje je navedel, da je že sporočil, da sodnih taks ne bo poravnal, da je to pojasnil v prejšnjih pritožbah ali ugovorih, da sodbe ni sprožil sam, da je pojasnil, da zahteva odškodnino, vendar pa bo svojo tožbo glede odškodnine zavrgel, če bo Zavod za šport ... odstopil od tožbe, to je pojasnil tudi na ustni obravnavi. 27. 12. 2017 je res pisno obvestil, da odstopa od zadeve, zato ne želi nobenih stroškov več v tej tožbi, zanj je to zaključeno. Kljub temu, da se je zadeva zaključila, oziroma je umaknil tožbo, je plačal del sodne takse, tako višina odrejene sodne takse v pozivu z dne 21. 5. 2018 ni opravičljiva. Ker je nasprotna stranka umaknila tožbo in ni bilo potrebe z nadaljevanjem tožbe, je prišlo do pomotnega zaračunavanja sodne takse, umik tožbe je v spisu P 44/2017. V pritožbi je tožnik zahteval, da se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje o upravičenosti zaračunanja sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ne uveljavlja in tudi ne konkretizira pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen z nobeno od tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo dejstva: - da je s sklepom P 44/2017 z dne 4. 8. 2020 zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse, - da se je tožnik zoper zgoraj navedeni sklep pritožil, sodišče druge stopnje pa je s sklepom I Cp 365/2020z dne 24. 9. 2020 zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje P 44/2017 z dne 4. 8. 2020, - da je tožnik zoper sklep sodišča druge stopnje I Cp 365/2020 vložil dne 19. 10. 2020 pritožbo.

6. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je ob pravilni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena in jo je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.

7. Pritožba je redno pravno sredstvo zoper sodbo izdano na prvi stopnji (333. člen ZPP) in zoper sklep sodišča prve stopnje (363. člen ZPP). Zoper sklep sodišča druge stopnje redno pravno sredstvo – pritožba – ni dovoljeno.

8. Vse tožnikove pritožbene navedbe so pravno neupoštevne, ker ne morejo izpodbiti pravilnosti ugotovitev in presoje sodišča prve stopnje o nedovoljenosti tožnikove pritožbe z dne 19. 10. 2020 zoper sklep sodišča druge stopnje.

9. Pritožba je zato neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

10. O pritožbenih stroških ni odločeno, ker jih pritožnik niti zaznamoval.