Jedro

Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pritožnica zato s sklicevanjem na razloge za ničnost zavezovalnega posla (darilne pogodbe) ne more uspeti. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjgi (245. člen ZZK-1). Enako pritožba ne more biti uspešna s sklicevanjem na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila in zaradi nepravilnosti pri overitvi podpisa na njem. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj., če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen Stvarnopravnega zakonika).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica dovolila vknjižbo lastninske pravice na uvodoma navedeni nepremičnini v korist predlagateljice.

Zoper sklep se je pritožila nasprotna udeleženka po začasni skrbnici. Meni, da je sklep nezakonit. Uvodoma uveljavlja, da je darilna pogodba z dne 12.5.2015, ki je podlaga izpodbijanemu vpisu lastninske pravice, nična. Nasprotna udeleženka jo je sklenila na podlagi nedopustne in neobstoječe pogodbene podlage, saj ni nikoli hotela podariti svojega stanovanja vnukinji. Nasprotno udeleženko je njen sin T. P., oče obdarjenke več zadnjih tednov pred podpisom darilne pogodbe nagovarjal, da je potrebno skrbeti za njeno stanovanje, saj je bila zaradi zdravljenja že več tednov iz njega odsotna. Nazadnje ji je pojasnil, da potrebuje njen podpis, da bo lahko urejal odnose z najemniki stanovanja. Niti z besedo nasprotni udeleženki ni pojasnil, da dejansko podpisuje darilno pogodbo. Nasprotna udeleženka ni želela stanovanja podariti nikomur, saj ji je le na ta način lahko zagotovljena socialna varnost. Tudi sicer je nasprotna udeleženka že nekaj časa pred podpisom darilne pogodbe pooblastila svoji hčerki D. P. in J. K., da jo zastopata v pravnem prometu pri sklepanju pogodb in vseh drugih pravnih poslov. Tako sta hčerki dali stanovanje v brezplačen najem, v zvezi s katerim je najemnik plačeval stroške, ki so odpadli na stanovanje, stanovanje pa je bilo na ta način vzdrževano. Hčerki sta tudi zaprosili za izdajo odločbe o zagotavljanju plačila oskrbovalnih stroškov nasprotne udeleženke v domu starejših, v ta namen pa naj bi bila tudi predlagana prepoved razpolaganja na stanovanju zaradi zavarovanja bodočega zahtevka CSD oz. Mestne občine C. Tako je bila pogodba sklenjena brez pravne podlage, prav tako je nedopustna, saj je izključna posledica goljufivega namena T. P.. Ker je darilna pogodba neodplačen pravni posel nasprotna udeleženka uveljavlja tudi nedopustnost nagiba nagiba za njeno sklenitev. Glede na navedeno se izkaže, da je zavezovalni posel ničen, kar ima za posledico tudi neveljavnost zemljiškoknjižnega dovolila. Nasprotna udeleženka je sicer pred pristojnim sodiščem že vložila izbrisno tožbo po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Sicer pa nasprotna udeleženka uveljavlja, da je darilna pogodba tudi formalno obremenjena z napakami pri overitvi, ki same zase terjajo ugotovitev, da je pravni posel nezakonit. Ob overitvi podpisa nasprotne udeleženke kot darovalke notar namreč ni razpolagal z nobenim veljavnim osebnim dokumentom nasprotne udeleženke, kar pomeni, da se o njeni istovetnosti ni mogel prepričati. Osebno izkaznico nasprotne udeleženke ima že ves čas njena hči D. P., ki je dlje časa osebno skrbela za njene koristi. Notar A. M. od nasprotne udeleženke ni zahteval osebnega dokumenta, nasprotna udeleženka mu ni osebno znana, pri overitvi pa tudi niso nastopale priče. Nasprotna udeleženka glede na navedeno uveljavlja, da je izpodbijani sklep izdan na podlagi ničnega (absolutno neveljavnega) dovolila. Tudi sicer je podpis na zasebni listini, ki vsebuje takšno neveljavno zemljiškoknjižno dovolilo, overjen v nasprotju z obveznostmi notarja po Zakonu o notariatu. Nasprotna udeleženka vztraja pri že predlaganih dokazih predlogih, podanih v ugovoru zoper sklep Dn 100552/2015 z dne 14.5.2015. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica je predlagala vknjižbo lastninske pravice pri uvodoma navedeni nepremičnini v svojo korist do celote na podlagi darilne pogodbe, sklenjene med predlagateljico in pritožnico dne 12.5.2015. Predlagan je torej vpis lastninske pravice na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga.

Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pritožnica zato s sklicevanjem na razloge za ničnost zavezovalnega posla (darilne pogodbe) ne more uspeti. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. člen ZZK-1), tako varstvo pa je pritožnica po lastni pritožbeni navedbi že zahtevala.

Enako pritožba ne more biti uspešna s sklicevanjem na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila in zaradi nepravilnosti pri overitvi podpisa na njem. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj., če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen Stvarnopravnega zakonika). Zemljiškoknjižno sodišče presoja le formalne pogoje zemljiškoknjižnega dovolila, med temi tudi, ali je podpis na njem overjen. Zemljiškoknjižno sodišče pa ni upravičeno presojati, ali je bil podpis osebe, ki dovoljuje vknjižbo, pravilno overjen, saj je notar tisti, ki je dolžan preveriti pogoje za overitev zemljiškoknjižnega dovolila (33. - 38. člen ZZK-1), preden nanj odtisne svoj pečat. Za pravilnost overitve tudi odgovarja.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).