Jedro

Pravdni stranki bi se načeloma v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorili o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZPP, vendar pa je tožena stranka zatrjevani dogovor zanikala, tožnik, na katerem je bilo dokazno breme, pa v dokaz obstoja dogovora ni ponudil nobenega dokaza. Zato je sodišče prve stopnje tožniku, ki je tožbe ni umaknil zaradi izpolnitve, pravilno naložilo, da je toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 159,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da v roku 15 dni povrne toženi stranki pravdne stroške v višini 131,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči 16. dan od dneva prejema sklepa.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnik zaradi bistvenih kršitev določb ZPP in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bosta zadevo uredili po mirni poti tako, da se tožena stranka vzdrži oviranja oziroma onemogočanja stikov z mladoletnima otrokoma, zaradi česar tožnik umakne tožbo, vsaka stranka pa nosi svoje stroške postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne ter tožniku naloži nadaljnje stroške pritožbenega postopka. Zanika sklenitev kakršnegakoli dogovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 413. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Pri tem mora upoštevati vse okoliščine primera.

6. V konkretnem primeru je tožnik umaknil tožbo, zato je potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Gre za poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Izjema od pravila, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka.

7. Tožnik je v vlogi z dne 3. 10. 2014, s katero je umaknil tožbo, navedel, da sta se s toženo stranko dogovorila, da vsak nosi svoje stroške postopka. Tožena stranka je v vlogi z dne 13. 11. 2014 privolila v umik tožbe, hkrati pa zanikala obstoj dogovora, da vsaka od pravdnih strank nosi svoje stroške postopka. Navedla je še, da je predmetna tožba od leta 2013 že četrta tožba, ki jo je tožnik vložil in nato umaknil. V vseh tožbah je bila navedena neverjetno visoka vrednost spornega predmeta. Toženi stranki zato ni jasno, kakšen cilj tožnik s takšnimi tožbami zasleduje.

8. Pravdni stranki bi se načeloma v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorili o stroških postopka drugače, kot to določa citirani prvi odstavek 158. člena ZPP, vendar pa je tožena stranka zatrjevani dogovor zanikala, tožnik, na katerem je bilo dokazno breme, pa v dokaz obstoja dogovora ni predložil nobene listine oziroma predlagal dokazov, s katerimi bi dokazal obstoj zatrjevanega dogovora. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno naložilo, da je toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. V pritožbenem postopku tožnik ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Mora pa povrniti stroške toženi stranki. Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo po specificiranem stroškovniku in sicer nagrado za postopek s pravnim sredstvom po tarifni številki 3210 v višini 110,40 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 v višini 20,00 EUR in 22 % DDV, kar skupaj znaša 159, 09 EUR. Zavrnjen je zahtevek po tarifni številki 6000, ker ni izkazan. V primeru zamude s plačilom bo tožena stranka dolgovala tudi zakonske zamudne obresti (313. člen ZPP v zvezi s 378. členom OZ).