Jedro

Trditev dediča, da zapustnica ni bila ob svoji smrti več lastnica nepremičnin, navedenih v oporoki in da je zato oporoka neveljavna, ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinske obravnave in za napotitev dediča na pravdo glede veljavnosti oporoke. Po 210. členu ZD namreč zapuščinsko sodišče napoti stranke na pravdo, če so med dediči sporna dejstva glede veljavnosti ali vsebine oporoke, če pa gre za vprašanje uporabe prava, o tem odloči samo.

Izrek

Pritožbi dediča G.R. se delno ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na prekinitev postopka v zvezi z napotitvijo tega pritožnika na pravdo glede neveljavnosti zapustničine oporoke z dne 31.5.1995, r a z v e l j a v i .

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zapuščinsko obravnavo po pokojni V.R. z izpobijanim sklepom prekinilo. Dediča O.P.in G.R. je namreč napotilo na pravdo, da dokažeta, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med zapustnico in I.R. dne 17.4.1996 neveljavna in da zato premoženje, ki je predmet te pogodbe, spada v zapuščino po pokojni, kot tudi, da je neveljavna zapustničina oporoka z dne 31.5.1995. Dedičema je naložilo, da sta dolžna ustrezno tožbo vložiti v 30-tih dneh, ker se bo sicer zapuščinska obravnava nadaljevala ne glede na njune zahtevke.

Zoper sklep se pritožuje dedič G.R. V pritožbi navaja, da vztraja pri trditvi, da sta tako zapustničina oporoka kot pogodba o dosmrtnem preživljanju "nični". Oporoka zato, ker zapustnica na dan njene sestave, to je 31.5.1995, ni bila lastnica nobene od nepremičnin ali premičnin, ki so v oporoki navedne, razen delnic. V nadaljevanju pritožbe v zvezi s posameznimi parcelami zatrjuje, da je pri njih vpisan že on sam kot lastnik, le v zvezi s parc.št. ... navaja, da je le-ta vknjižena na zapustnico do 19/29-tin. Nekatere druge parcele, ki jih v pritožbi izrecno navaja, pa naj bi bile prodane že v letih 1953 in 1954. Glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju navaja, da je tudi ta vsebinsko pomanjkljiva in že zato neveljavna, poleg tega pa ni bila realizirana, ker je preživljalec ni izvrševal. Predlaga, da se vse navedeno upošteva, "razveljavi oporoko in pogodbo o dosmrtnem preživljanju in nadaljuje z zapuščinsko obravnavo".

Pritožba je delno utemeljena.

Glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju pritožnik enako kot na zapuščinski obravnavi dne 22.3.1999, tudi v pritožbi ponavlja, da naj bi bila pogodba neveljavna, ker preživljalec prevzetih obvez iz pogodbe ni izvrševal. Ker je bilo to dejstvo med pritožnikom in dedinjo O.P. na eni strani ter dedičem I.R. na drugi strani, sporno, je prvostopno sodišče povsem utemeljeno na podlagi 212. čl. Zakona o dedovanju napotilo dediča na pravdo. Od odločitve o veljavnosti te pogodbe je namreč odvisen obseg zapuščine.

V zvezi z trditvami o neveljavnosti oporoke pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v dosedanjih navedbah dedičev in v dosedanjih spisovnih podatkih ni bilo podlage za prekinitev postopka in napotitev na pravdo. Po 210. čl. Zakona o dedovanju namreč sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med dediči sporna dejstva glede veljavnosti ali vsebine oporoke, če pa ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, odloči zapuščinsko sodišče o pravnih vprašanjih v zapuščinskem postopku. Na naroku dne 16.2.1999 je v zvezi z zapustničino oporoko pritožnik izjavil le, da oporoke ne priznava za veljavno, ne da bi se opredelil zakaj. V pritožbi zoper sklep o napotitvi na pravdo pa glede oporoke navaja, da naj bi bila ta nična zato, ker ob njeni sestavi zapustnica ni bila lastnica nobene od v oporoki navedenih nepremičnin in premičnin, razen delnic in deleža pri parc.št. .... Iz takih pritožnikovih navedb in njegove izjave na zapuščinskem naroku pa ni mogoče sklepati, da je med dediči sporno kakršnokoli dejstvo, od obstoja katerega je odvisna veljavnost oporoke. V tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, saj bo moralo pritožnikove navedbe v zvezi z neveljavnostjo oporoke oceniti in o njih odločiti zapuščinsko sodišče (seveda ob upoštevanju, da pritožnik ne bo oporekal veljavnosti oporoke iz kakšnega dodatnega razloga).