Jedro

Pri domnevno nezakonitem odločanju, kar je sedaj podlaga za odškodninski zahtevek v tej pravdi, so sodelovali tudi sodniki krajevno pristojnega višjega sodišča. To pa so takšni tehtni razlogi, ki narekujejo odločitev, naj to sodišče tudi v pritožbenem postopku v tej zadevi ne odloča.

Izrek

Za odločanje o tej pravdni zadevi na pritožbeni stopnji se določi Višje sodišče v Celju.

Obrazložitev

Višje sodišče v Mariboru, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi na pritožbeni stopnji, predlaga Vrhovnemu sodišču, naj določi drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da o pritožbi, ki sta jo tožeči stranki vložili zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr.št. I Pg 344/99, ne more odločati, ker obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. S sklepom opr.št. Cpg 303/97 je namreč dne 4.6.1997 zavrnilo pritožbo stečajnega dolžnika A. d.o.o. D. zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr.št. St 11/96 z dne 7.4.1997. Ustanovitelja stečajnega dolžnika pa sta tožnika v tej zadevi. Kot tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navaja obstoj izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP).

Predlog je utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Zahtevek v tej pravdi temelji na zatrjevani odgovornosti tožene stranke zaradi domnevno nezakonitega ravnanja Okrožnega sodišča v Murski Soboti v stečajni zadevi St 11/96. O pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev v tej zadevi je odločalo Višje sodišče v Mariboru. To je s sklepom Cpg 303/97 dne 4.6.1997 pritožbo zavrnilo in sporni prvostopenjski sklep potrdilo. Pri domnevno nezakonitem odločanju, kar je sedaj podlaga za odškodninski zahtevek v tej pravdi, so torej sodelovali tudi sodniki Višjega sodišča v Mariboru. To pa so takšni tehtni razlogi, ki narekujejo odločitev, naj to sodišče tudi v pritožbenem postopku v tej zadevi ne odloča. Vrhovno sodišče pri tem povzema razloge, ki so ga vodili že pri odločitvi o določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi na prvi stopnji: s sklepom I R 50/98 je namreč odločilo, naj v zadevi namesto stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Murski Soboti na prvi stopnji postopa Okrožno sodišče v Mariboru. Upoštevalo je, da gre za spor v zvezi z dejanjem, ki ga je storilo sodišče, ki naj po tožbi odloča o zakonitosti tega dejanja in obsodi toženo stranko na plačilo odškodnine. Utemeljilo je tudi, da ni primerno, da bi morali o dejanju sodnikov, ki delajo na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, odločati njihovi kolegi in bi lahko prišlo do dvoma v nepristranskost sojenja sodišča. Ti razlogi v celoti veljajo tudi glede določitve drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji.

Vrhovno sodišče je določilo za postopanje v tej zadevi Višje sodišče v Celju, za katero je glede na njegov sedež in glede na prebivališče oziroma sedež pravdnih strank štelo, da bo med vsemi višjimi sodišči, ki prihajajo v poštev, najlaže opravilo postopek.