Jedro

Tožnik je uveljavljal (zahteval) pravico do zdravstvenega varstva 31. 1. 2018, vendar te pravice pred izpolnitvijo starostnega pogoja ni mogel pridobiti, ne glede na datum (mesec) vložitve vloge. Ker je pravico, ki jo je uveljavljal z zahtevo z dne 31. 1. 2018 pridobil šele 16. 2. 2018, mu je bila po presoji sodišča pravica do zdravstvenega varstva, ker gre za pravico, ki se prizna v mesečnih zneskih, pravilno priznana od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve, torej od 1. 3. 2018 dalje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Laško je v izpodbijanem aktu št. 130-31/2018-6 z dne 22. 2. 2018, odločila, da se zahtevi vojnega veterana, A.A., ugodi in se mu od 1. 3. 2018 prizna pravica do zdravstvenega varstva (1. točka izreka) in da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je vlagatelj pri Upravni enoti Laško dne 31. 1. 2018 podal zahtevo za priznanje pravice do zdravstvenega varstva, v kateri je navedel, da ima prostovoljno zdravstveno zavarovanje urejeno pri Zavarovalnici ... . Odločitev temelji na določbi 29. člena Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV), v povezavi z določbo 115. člena Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojl).

2. Na podlagi podatkov dejanskega stanja in navedenih predpisov ter predložene dokumentacije (vpogleda v evidenco vojnih veteranov, podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - ZPIZ in podatkov iz matičnega registra) je bilo ugotovljeno, da ima stranka priznan status vojnega veterana, ker je bila 6. 1. 2016 vpisana v evidenco vojnih veteranov pri Upravni enoti Laško. Iz registra matičnih dejstev je razviden datum rojstva, 16. 2. 1963. Nadalje iz odgovora ZPIZ, ki ga je organ prejel 14. 2. 2018 izhaja, da A.A. nima priznane prve kategorije invalidnosti, kar bi imelo za posledico trajno popolno izgubo delovne zmožnosti. Na podlagi navedenega je bil sprejet sklep, da vložnik izpolnjuje starostni pogoj za priznanje pravice do zdravstvenega varstva - plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker je dopolnil starost 55 let. Na podlagi določbe 25. člena ZZV mu gre pravica od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

3. Zdravstveno varstvo oziroma tako imenovano plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se v skladu z zakonsko in sistemsko ureditvijo izvaja mesečno in ne za krajša časovna obdobja. Prvo plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se na zahtevo upravičenca torej lahko izvede za naslednji mesec po mesecu, v katerem je upravičenec izpolnil z zakonom določeni pogoj. Vložnik je v danem primeru pohitel z vložitvijo za priznanje pravice do zdravstvenega varstva in jo pri organu vložil bistveno pred preden je bilo v pravno relevantnem smislu za njeno ugodno rešitev sploh dopustna. Ni namreč še izpolnjeval nobenega od zakonskih pogojev, ne starostnega pogoja 55 let starosti, prav tako ni bil izpolnjen alternativni pogoj v smeri ugotovljene popolne delovne nezmožnosti, kar bi pomenilo, da bi lahko bil upravičen do obravnavane pravice celo pred starostjo 55 let. 4. Zoper navedeno odločitev je vlagatelj vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zavrnilo z odločbo z dne 5. 6. 2018 in tožniku pojasnilo, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna. Ob dejstvu, da je tožnik izpolnil pogoj 55 let v februarju 2018 in da je v času odločanja na prvi stopnji že izpolnil zahtevani formalni pogoj po zakonu, je bila namreč odločitev, da je upravičen do pravice do zdravstvenega varstva od 1. 3. 2018 dalje, z ekonomičnega vidika pravilna in z zakonom utemeljena. Temelji na določbi 25. člena ZVV, v skladu s katerim se pravica po tem zakonu uveljavlja na zahtevo stranke ter dejstva, da pravice, ki so priznane v mesečnih zneskih, gredo upravičencu od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve. V konkretnem primeru je pravno relevantna okoliščina izpolnitev formalnega pogoja starosti 55 let v februarju 2018 in ne vložena zahteva. Pravica do zdravstvenega varstva se realizira s plačilom mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za upravičenca, izbrani zavarovalnici.

5. Tožnik v tožbi odločitvi prvostopenjskega organa oporeka. Navaja, da je 16. 2. 2018 dopolnil starost 55 let, kar je bil zadnji pogoj za uveljavitev pravice do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Dne 31. 1. 2018 je vložil vlogo, ki so jo sprva na Upravni enoti zavračali z obrazložitvijo, da lahko vlogo poda šele ob izpolnitvi pogoja starosti 55 let. Po preveritvi informacije na več upravnih enotah je ugotovil, da odločitev temelji na mnenju ministrstva. Ko je poklical referentko tega ministrstva mu je pritrdila, da je postopek skladen z zakonom. Ker je vztrajal pri podaji vloge, so na Upravni enoti Laško vlogo sprejeli.

6. Pravica mu je bila priznana s 1. 3. 2018 in ne z 16. 2. 2018, ko je izpolnil pogoj za priznanje te pravice. Njegova vloga je bila vložena januarja, zato bi se mu pravica morala priznati z mesecem februarjem in ne marcem. Zakon določa sicer, da se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po podaji vloge, kar pomeni, da mu pravica s prvim dnem res ne gre, ker ni bil rojem 1. 2. ampak 16. 2., mu pa gre pravica s tem dnem, kar je povsem enostavno in logično razvidno iz zakonske določbe. Meni, da so veterani prikrajšani za pravice v tistih dneh v mesecu, ki ostanejo od dneva rojstva do konca meseca, zato je mnenja, da je izpodbijana odločitev nezakonita iz teh razlogov.

7. Navaja tudi, da so vlogo reševali cca tri mesece, v nasprotju z zakonsko določenimi roki. Domneva, da je odločbo na drugi stopnji izdala gospa B., ki je v zvezi s to problematiko upravnim enotam že dajala usmeritve in navodila, zato je njeno odločanje iz razloga objektivnosti v postopku sporno. Sodišču predlaga, da odločitev spremeni tako, da se pravica prizna s 16. 2. 2018 oziroma predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi ali spremeni ali pa da sodišče razsodi samo. Predlaga, da se organu druge stopnje naloži, da se nezakonito preprečevanje podajanje vlog strank v teh postopkih odpravi tako, da se lahko vloge vložijo v mesecu pred mesecem rojstva stranke, v letu, ko stranka dopolni predpisano starost. V kolikor je zakonska določba res nejasna, pa predlaga, da sodišče preko vlade pridobi avtentično razlago 25. člena ZVV, saj si ga izvajalci nepravilno tolmačijo v škodo strank.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

11. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da pravno podlago za odločanje v obravnavani zadevi predstavlja v času odločanja veljavna določba 6. člena ZVV, ki je določala, da ima pravico do varstva po tem zakonu vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.

12. V obravnavani zadevi odločitev temelji na med strankama upravnega spora nesporni ugotovitvi, da je tožnik rojen 16. 2.1963, torej je pogoj iz prvega odstavka 6. člena ZVV, veljavnega v času odločanja, da mu gre pravica do varstva po tem zakonu, torej tudi pravica do zdravstvenega varstva, izpolnil na ta dan. Med strankama upravnega spora prav tako ni sporno, da tožnik nima priznane I. kategorije invalidnosti, niti ni sporno, da je bil tožniku priznan status vojnega veterana in da je bil z 6. 1. 2016 vpisan v evidenco vojnih veteranov pri Upravni enoti Laško.

13. Ob upoštevanju zgoraj navedenih nespornih dejanskih okoliščin relevantnih za odločitev, sodišče tožniku pojasnjuje, da je bil upravni organ po ugotovitvi, da je bil izpolnjen pogoj za priznanje pravice z dnem 16. 2. 2018, dolžan upoštevati določbo 25. člena ZVV, ki določa, da se pravice po tem zakonu uveljavljajo na zahtevo stranke in da pravice, ki so priznane v mesečnih zneskih, gredo upravičencu od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve.

14. V zadevi ni sporno, da je tožnik uveljavljal (zahteval) pravico do zdravstvenega varstva 31. 1. 2018, vendar te pravice pred izpolnitvijo starostnega pogoja določenega v prvem odstavku 6. člena ZVV ni mogel pridobiti, ne glede na datum (mesec) vložitve vloge. Ker je pravico, ki jo je uveljavljal z zahtevo z dne 31. 1. 2018 pridobil šele 16. 2. 2018, je bila po presoji sodišča določba 6. člena ZVV, v povezavi z določbo 25. člena istega zakona, uporabljena pravilno.

15. Iz razlogov navedenih v prejšnjih točkah obrazložitve izpodbijane odločbe, sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi upravni organ moral tožniku, ob upoštevanju datuma vložitve zahteve (31. 1. 2018), pravico priznati z dnem 16. 2. 2018. 16. Sodišče zaradi jasnosti določbe 25. člena ZVV zavrača tudi tožnikovo zahtevo, da pridobi od Državnega zbora (in ne Vlade RS, kot navaja tožnik) avtentično razlago te določbe, niti se iz tega razloga ne opredeljuje do vprašanja vezanosti sodišča do določb Poslovnika DZ, ki se nanašajo na postopek in pomen avtentične razlage zakonske določbe (v povezavi z določbo 125. člena Ustave RS).

17. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na čas reševanja upravne zadeve in po tožnikovemu mnenju spornem ravnanju zaposlene pri drugostopenjskem organu. Gre namreč za vprašanja, ki jih postopkovno rešujejo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku in se do njih sodišče v upravnem sporu, v primeru kot je obravnavani, ne more opredeljevati.

18. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane določbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.