Jedro

Ker je sodišče prve stopnje odločilo, kljub temu, da v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, ni imelo podlage za sprejeto odločitev in s tem tudi za pravilno uporabo materialnega prava, je bistveno kršilo pravilo postopka v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.12.2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote P. z dne 6.9.2003, s katerim je ta na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla njegovo zahtevo za izdajo kopije potrdila o vročitvi odločbe o ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije za M.B. z dne 11.11.1992, izdajo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti navedene odločbe ter kopijo o izjavi stranke v tem postopku.

Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe. Razlogov za svojo odločitev v izogib ponavljanju ne navaja ponovno in se nanje sklicuje na podlagi določbe 2. odstavka 67. člena ZUS. Po presoji sodišča prve stopnje tožnik ni izkazal potrebnega pravnega interesa, da bi se mu v postopku, ki se je vodil pred prvostopnim upravnim organom zaradi ugotovitve državljanstva njegove matere, priznal status stranskega udeleženca. Ugotovitveni postopek se je namreč nanašal le na njegovo mater, tožnik pa je že pridobil slovensko državljanstvo. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da bi imel tožnik v skladu z določbo 82. člena ZUP pravico pregledovati upravne spise v delu, ki se nanašajo na izdajo in vročitev ugotovitvene odločbe o državljanstvu njegove matere in na svoje stroške prepisati ali preslikati dele upravnega spisa. Ocenilo je, da je bilo tožniku navedeno že dovoljeno in mu je bila tudi vročena fotokopija odločbe z dne 11.11.1992, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnikova mati državljanka Republike Slovenije. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da so mu bile v postopku kršene ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS), saj je bilo tožniku dovoljeno vpogledati v upravni spis, o tem, da mu ni priznan status stranskega udeleženca pa mu je bila izdana odločba, s pravico do pritožbe in upravnega spora.

Tožnik izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in samo odloči o zahtevku oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter mu naloži, da razpiše glavno obravnavo, na kateri mu bo omogočeno, da predstavi svoja stališča. Meni, da sta tako tožena stranka kot prvostopni upravni organ nepravilno uporabila določbo 43. člena ZUP. Njegov interes v tem postopku je utemeljen s tem, da je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice vložil pritožbo zoper ravnanje Republike Slovenije, ki mu ni priznala pravice odškodnine za čas, ko je bil nezakonito izbrisan iz registra stalnih prebivalcev in za čas, ko je moral dokazovati, da je slovenski državljan od rojstva dalje. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo tožbo iz razloga, da je že pridobil slovensko državljanstvo. Potrdila ne zahteva zaradi postopka pridobitve njegovega državljanstva, temveč zaradi postopka, ki se vodi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kjer bo lahko odločilno tudi vprašanje vročitve odločbe materi, njena pravnomočnost in izvršljivost. V dopolnitvi pritožbe navaja, da so mu bile kršene ustavno varovane pravice iz 22. člena URS, saj je sodišče ravnalo v nasprotju z določbo 15. člena ZUS, ker ni imel možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, na katere se opira izpodbijana odločba. Sodišče je ravnalo tudi v nasprotju z določbo 58. člena ZUS, saj se sodba lahko opira samo na dejstva in dokaze, o katerih so se stranke lahko izjavile pred sodiščem ali organi, ki so odločali v postopku za izdajo akta. Meni, da je odločitev sodišča pristranska, arbitrarna, nepoštena in neutemeljena, s tem pa so mu kršene z ustavo varovane pravice iz 14., 22., 23. in 25. ter 26. člena URS. Sodišče prve stopnje je kršilo pravila postopka tudi s tem, ko ga ni seznanilo z odgovorom tožene stranke na njegovo tožbo. Odločitev sodišča, da bi imel v skladu z določbo 82. člena ZUP le pravico pregledovati upravne spise je v nasprotju s sodbo. Iz upravnih spisov namreč izhaja, da je z vlogo, dano na zapisnik dne 4.9.2002, zahteval le pravico do pregledovanja in prepisovanja oziroma preslikovanja spisov, ni pa želel nobenih postopkov. Sodišče ni pravilno ugotovilo, da mu je bil pregled spisa dovoljen. Pregled zahtevanega spisa mu ni bil dovoljen, odločba z dne 11.11.1992 pa se je nahajal v spisu, ki se je nanašal na ugotavljanje njegovega državljanstva. Z neutemeljenimi razlogi je sodišče zavrnilo ugovor kršitve ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopnega upravnega organa, s katero je ta odločil, da se zahteva tožnika zavrže, ker ni izkazal pravnega interesa v upravnem postopku, ki se je vodil zaradi ugotovitve državljanstva njegove matere. Po presoji pritožbenega sodišča odločitev tožene stranke, kateri pritrjuje sodišče prve stopnje, ni pravilna. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v postopku zahteval pregled spisov. Z vlogo je zahteval izdajo kopije potrdila o vročitvi odločbe o ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije za M.B. z dne 11.11.1992, izdajo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti navedene odločbe ter kopijo o izjavi stranke v postopku, zato bi bilo treba, po presoji pritožbenega sodišča, njegovo vlogo obravnavati in presojati kot vlogo za pregled spisa v smislu 82. člena ZUP. Takšna zahteva izhaja tudi iz vseh tožnikovih zatrjevanj v postopku. Zato tožnik utemeljeno opozarja, da ne zatrjuje in uveljavlja pravnega interesa v postopku ugotavljanja državljanstva njegove matere, ampak zatrjuje pravno korist zaradi uveljavljanja njegovih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Za presojo v obravnavani zadevi je zato pomembno dejstvo ali tožnik izkazuje pravno korist za pregled spisov, zaradi vložene tožbe pred evropskim sodiščem. Tega dejstva sodišče prve stopnje niti tožena stranka nista ugotavljala, zato odločitev o zavrženju tožbe ni pravilna.

Ker je sodišče prve stopnje odločilo, kljub temu, da v dejanskem stanju ugotovljenem v upravnem postopku ni imelo podlage za sprejeto odločitev in s tem tudi za pravilno uporabo materialnega prava, je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker je bilo treba že zaradi navedenega pritožbi ugoditi, pritožbeno sodišče drugih pritožbenih ugovorov ni obravnavalo.