Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena glede pomembnega pravnega vprašanja in zelo hudih posledic, ni izkazano izpolnjevanje zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
I. Revizija se zavrže
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident po odvetniku vložil revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Brežice z dne 13. 11. 2008. Z njo je prvostopenjski upravni organ med drugim ugotovil, da je za uvedbo postopka razlastitve tam navedene nepremičnine, ki se vodi na zahtevo Republike Slovenije zaradi gradnje oziroma rekonstrukcije meddržavnega mejnega prehoda A., javna korist v celoti izkazana; da se v korist Republike Slovenije tam navedeno zemljišče razlasti; da Republika Slovenija pridobi lastninsko pravico in posest na navedeni nepremičnini; da je razlastitvena upravičenka dolžna pričeti z gradbenimi deli v skladu z gradbenim dovoljenjem; da tam navedene stvarne pravice in stvarna bremena na razlaščeni nepremičnini ugasnejo v skladu z določbo 108. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-1; da odmero odškodnine za razlaščeno zemljišče in navedene odvzete stvarne in obligacijske pravice lahko stranki uveljavljata pred pristojnim sodiščem v nepravdnem postopku; da se zahteva za prevzem nepremičnin parc. št..., vse k. o..., ki je bila vložena 1. 12. 2007, zavrne kot neutemeljena. V 10. točki izreka prvostopenjske upravne odločbe je določeno, da se do izbrisa vseh bremen iz zemljiške knjige subsidiarna odgovornost Republike Slovenije za dolgove omeji do višine vrednosti razlaščene nepremičnine. Tožena stranka je z odločbo z dne 15. 10. 2009 odpravila 10. točko izreka prvostopenjske odločbe, v ostalem pa je pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo zavrnila.
4. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih odločitvah (Up-858/2008, Up-1186/2008, Up-1808/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, izpolnjevanje zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
6. ZUS-1 v 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (X Ips 433/2007, X Ips 69/2009, X Ips 189/2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.
7. V obravnavani zadevi je revident v reviziji zgolj navedel, da gre po njegovem mnenju za „odločitev o pomembnem pravnem vprašanju“, vendar pravnega vprašanja ni konkretiziral in ne izpostavil. Ker revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena glede pomembnega pravnega vprašanja, v tem primeru ni izkazano izpolnjevanje zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem in jih mora sodišče presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to izkazati (sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 58/2008, X Ips 428/2009, X Ips 483/2009).
9. Po presoji Vrhovnega sodišče pavšalna revizijska navedba: „da ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu za stranko zelo hude posledice“, obstoja zelo hudih posledic ne izkazuje. Revident je le povzel zakonsko dikcijo 3. točke drugega odstavka 83. člena in zelo hudih posledic niti ni navedel niti konkretiziral. Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Ker revident v obravnavani zadevi ni izkazal izpolnjevanja nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka
11. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.