Jedro

Tožeča stranka je zavezanec za plačilo DDV, kar izhaja že iz računov, ki jih je izdala in na katerih so navedene identifikacijske številke tožeče stranke za DDV ter h končnemu znesku vrednosti prištet DDV. Storitev je bila v danem primeru opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, je račune izdala in na njih DDV tudi obračunala. Storitev z obračunanim DDV bi moralo upoštevati tudi sodišče prve stopnje in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek glavnice v 1. in 2. alineji I. točke izreka v višini „691,97 EUR“ nadomesti z zneskom „750,78 EUR“. V II. točki izreka pa se znesek glavnice v višini „429,19 EUR“ nadomesti z zneskom „370,38 EUR“, izvršilni stroški v višini „56,16 EUR“ pa z zneskom „22,46 EUR“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 247,71 EUR pritožbenih stroškov, po poteku roka za prostovoljno izpolnitev skupaj z zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. VL 91732/2010 za glavnico 691,97 EUR ter zamudne obresti, ki tečejo od te glavnice od 14.11.2008 do plačila. V preostanku, in sicer za glavnico v višini 429,19 EUR z zamudnimi obrestmi in za izvršilne stroške v višini 56,16 EUR, je sklep o izvršbi razveljavilo in zahtevek v tem obsegu zavrnilo. Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2. Zoper zavrnilni del sodbe ter zoper odločitev o stroških se pritožuje tožeča stranka. Pritožuje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče ni odločilo o zahtevku tožeče stranke, ki se nanaša na plačilo 8,5 % DDV. Tožena stranka je višino računov prerekala samo toliko, kolikor se ta nanaša na tarifo 2006. Nikoli pa ni zanikala svoje obveznosti plačila DDV. Tožeča stranka je upravičena do plačila 8,5 % DDV na podlagi izstavljenega računa za opravljene storitve. Taka je tudi sodna praksa. Pritožuje se tudi zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na izvršilne in pravdne stroške. Sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi za izvršilne stroške v višini 56,16 EUR, iz obrazložitve pa izhaja, da je sodišče zahtevek zavrnilo za del izvršilnih stroškov, upoštevaje 60 % uspeh. Napačna je tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka. Sodišče bi moralo upoštevati uspeh tožeče stranke po temelju, ki je bil 100 % in po višini 61,72 %, torej skupaj 80,86 %. Razlogi sodišča za sklicevanje na drugi odstavek 154. člena ZPP so neutemeljeni, saj je tožena stranka delno pripoznala zahtevek šele pred koncem postopka, ko je do realizacije pravdnih stroškov že prišlo.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče naložilo toženi stranki plačilo nadomestila za uporabo malih avtorskih pravic v višini 691,97 EUR, v presežku pa je zahtevek zavrnilo. Pravilnost izračuna graja tožeča stranka v pritožbi in navaja, da ji sodišče ni priznalo zahtevka v delu, ki se nanaša na plačilo 8,5 % DDV. Pri tem se sklicuje na določilo 76. člena Zakona o davku na dodano vrednost (1). Po citiranem določilu mora DDV plačati vsak davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen v primerih, v katerih je v skladu s tem členom DDV dolžna plačati druga oseba. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti (5. člen ZDDV).

6. Tožeča stranka je zavezanec za plačilo DDV, kar izhaja že iz računov, ki jih je izdala in na katerih so navedene identifikacijske številke tožeče stranke za DDV ter h končnemu znesku vrednosti prištet DDV. Storitev je bila v danem primeru opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, je račune izdala in na njih DDV tudi obračunala. Storitev z obračunanim DDV bi moralo upoštevati tudi sodišče prve stopnje in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila. Ker tega ni storilo (ob svojem izračunu vrednosti nadomestila se sodišče sklicuje tudi na priznani znesek s strani tožene stranke) je ob pravilni uporabi materialnega prava to storilo pritožbeno sodišče in izračunani vrednosti nadomestila 691,97 EUR prištelo še 8,5 % DDV v znesku 58,81 EUR, tako da znaša izračunana vrednost opravljenih storitev skupaj z 8,5 % DDV 750,78 EUR. Za navedeni znesek je pritožbeno sodišče tudi spremenilo prvo in drugo alinejo I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje ter II. točko izreka glede glavnice v zavrnilnem delu.

7. Utemeljeno napada pritožba tudi del sodbe, ki se nanaša na izvršilne stroške v zavrnilnem delu. Sodišče je priznalo tožeči stranki 60 % uspeh v pravdi in to upoštevalo glede izvršilnih stroškov, pri čemer je napačno izračunalo 60 % delež od priznanih izvršilnih stroškov 56,16 EUR. Pritožbeno sodišče je zato izračun popravilo in izrek spremenilo v delu, ki se nanaša na izvršilne stroške tako, da je znesek 56,16 EUR nadomestilo z zneskom 22,46 EUR, kar predstavlja 40 % delež, s katerim tožeča stranka ni uspela.

8. Pritožba pa ni utemeljena v delu, ki napada prvostopenjsko odločitev glede pravdnih stroškov. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške in se pri tem oprlo na določilo drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (2). Po citiranem določilu odloči sodišče v primeru delnega uspeha v pravdi. Sodišče prve stopnje je poleg delnega uspeha v pravdi upoštevala tudi, da je tožeča stranka vztrajala pri celotnem zahtevku tudi po tem, ko je tožena stranka pripoznala del zahtevka in navkljub izoblikovani sodni praksi, da se nadomestilo odmeri po tarifi iz leta 1998 in ne 2006. S tem je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje upoštevalo vse okoliščine primera in jih ustrezno ovrednotilo. Pritožba tožeče stranke je zato v tem delu neutemeljena.

9. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela (razen v delu, ki se nanaša na stroške), je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (154. člen ZPP). Stroški tožeče stranke se nanašajo na stroške sodnih taks za pritožbo, nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom, materialne stroške in stroške DDV. Stroški so odmerjeni na podlagi stroškovnika v spisu v skladu z Zakonom o sodnih taksah (3) in Zakonom o odvetniški tarifi (4).

(1) Ur. list RS št. 117/2007 in naslednji, v nadaljevanju ZDDV-1

(2) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP

(3) Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji, ZST-1

(4) Ur. l. RS, št. 67/2008 in naslednji, v nadaljevanju ZOdvT