Jedro

Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo šestih računov, ki jih je izdala toženi stranki za dobavo blaga po šestih naročilih. Podrejeno je zahtevek za plačilo opirala na odškodninsko podlago, ker naj bi se bilo dobavljeno blago zaradi malomarnega ravnanja tožene stranke izgubilo. Ne glede na to, kakšna je pravna podlaga za zahtevek, iz navedb tožeče stranke izhaja, da se zahtevki po računih opirajo na različno dejansko podlago.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 45.934,46 evrov, kar naj bi predstavljalo vrednost blaga, ki ga je tožeča stranka dobavljala toženi stranki.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

3. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Procesne predpostavke

5. Po določbi 490. člena ZPP revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).(1) V primeru objektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje »ugotovitev vrednosti spornega predmeta« in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije.(2) Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo tožbeni zahtevki različno pravno in /ali dejansko podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP), pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

6. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo šestih računov, ki jih je izdala toženi stranki za dobavo blaga po šestih naročilih v času od 6. 5. 2004 do 20. 7. 2005. Navajala je, da so bile dobave opravljene na podlagi prodajnih pogodb. Podrejeno – če bi obveljala teza tožene stranke, da je šlo za komisijsko prodajo - je zahtevek za plačilo tožbenega zneska opirala na odškodninsko podlago, ker naj bi se bilo dobavljeno blago zaradi malomarnega ravnanja tožene stranke izgubilo. Ne glede na to, kakšna je pravna podlaga za zahtevek, pa iz navedb tožeče stranke izhaja, da se zahtevki po posameznih računih opirajo na različno dejansko podlago: gre za domnevnih šest dobav različnega blaga, opravljenih ob različnem času, na podlagi vsakokratnega naročila, in odpremljenega različnim (končnim) kupcem. Tudi razlog za domnevno izginotje blaga ni opisan kot en(oten) dogodek. Zneski posameznih računov (potem ko je tožeča stranka umaknila tožbo po računu 04/00116 za delni znesek 73.000,77 evrov) ne dosegajo revizijske vrednosti (5.000.000,00 SIT oziroma 20.864,63 EUR), zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, ker tega ni storil že sodnik sodišča prve stopnje (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006 in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

Op. št. (2): Tako Vrhovno sodišče tudi v sklepih III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 200, II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005, III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007, III Ips 137/2007 z dne 29. 1. 2008, III Ips 119/2008 z dne 13. 10. 2008 in III Ips 250/2008 z dne 15. 12. 2009.