Jedro

Res sicer ZIP ni poznal objave niti na sodni deski niti v Uradnem listu, temveč je določal vodenje posebne javne knjige. Pravne praznine torej ni bilo, kvečjemu zakon v tem delu ni bil izvrševan. Take knjige dalje v konkretnem primeru niti pristojno sodišče niti kakšna druga služba z javnimi pooblastili res ni vodila. Kljub temu pa ni mogoče pritrditi uveljavljanju, da lahko pogodba nadomesti objavo v javni knjigi. Pogodba je namreč listina zasebnega prava in kot taka ima drugačen značaj kot javne knjige.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani V. točki izreka potrdi.

II. Pritožnik in upnik C. sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: _„I. Nadaljnji izvršilni stroški upnika v zadevi I 1610/2017 se odmerijo na 3.163,70 EUR, v preostalem delu se predlog navedenega upnika za povračilo stroškov zavrže ..._ _V. Iz zneska 115.745,83 EUR, pridobljenega s prodajo nepremičnin: ID znak: parcela 1, delež dolžnice A. A. do 15/24 in delež dolžnika B. A. do 5/24; ID znak: parcela 2 delež dolžnice A. A. do 15/24 in delež dolžnika B. A. do 5/24; ID znak: parcela 3, delež dolžnice A. A. do 15/24 in delež dolžnika B. A. do 5/24, se poravnajo terjatve po naslednjem vrstnem redu:_ _a) stroški izvršilnega postopka, in sicer:_ _- izvršilni stroški upnika v zadevi I 1610/2017, odmerjeni s sklepom o izvršbi z dne 3.7.2017, v_ _znesku 155,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.8.2017 do 7.6.2022, v znesku 60,16 EUR, skupaj 215,76 EUR,_ _- izvršilni stroški upnika v zadevi I 1610/2017, odmerjeni s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 123/2019 z dne 20.2.2019, v znesku 52,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi 3.4.2019 od do 7.6.2022, v znesku 13,39 EUR, skupaj 66,07 EUR,_ _- nadaljnji izvršilni stroški upnika v zadevi I 1610/2017, odmerjeni s tem sklepom v znesku 3.163,70 EUR,_ _- izvršilni stroški upnika v zadevi, opr. št. I 2678/2018, odmerjeni s sklepom o izvršbi z dne 2.10.2018, v znesku 148,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.11.2018 do 7.6.2022 v znesku 42,68 EUR, skupaj 191,32 EUR;_ _- nadaljnji izvršilni stroški upnika v zadevi, opr. št. I 2678/2018 (in I 51/2022), odmerjeni s tem sklepom v znesku 2.882,70 EUR;_ _- izvršilni stroški upnika v zadevi, opr. št. I 2875/2017, odmerjeni s sklepom o izvršbi z dne 20.10.2017, v znesku 158,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.11.2017 do 7.6.2022, v znesku 57,50 EUR, skupaj 215,73 EUR,_ _- izvršilni stroški upnika v zadevi, opr. št. I 2886/2017, odmerjeni s sklepom o izvršbi z dne 20.10.2017, v znesku 158,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2017 do 6.7.2022, v znesku 57,71 EUR, skupaj 215,94 EUR;_ _- nadaljnji izvršilni stroški upnika v zadevi, opr. št. I 2886/2017 in I 2875/2017, odmerjeni s tem sklepom v znesku 186,66 EUR._ _- izvršilni stroški upnika v zadevi, opr. št. I 51/2022, odmerjeni s sklepom o izvršbi z dne 13.1.2022, v znesku 193,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.2.2022 do 7.6.2022 v znesku 4,87 EUR, skupaj 198,20 EUR,_ _b) davek na promet z nepremičninami v zvezi s prodanimi po odločbi, št. DT 0000/2022-5 (08-2650-25) z dne 30.3.2022, v znesku 567,38 EUR,_ _c) davek na promet z nepremičninami v zvezi s prodanimi po odločbi, št. DT 0000/2022-4 (08-2650-25) z dne 30.3.2022, v znesku 1.702,14 EUR,_ _d) terjatve upnikov, in sicer:_ _1. terjatev upnika iz zadeve, opr. št. I 2678/2018, C., v znesku 94.918,50 EUR;_ _2. delno terjatev upnika iz zadeve, opr. št. I 1610/2017, D. D. v znesku 11.221,73 EUR._ _VI. Izvršba s prodajo nepremičnin:ID znak: parcela 1, delež dolžnice A. A. do 15/24 in delež dolžnika B. A. do 5/24; ID znak: parcela 2 delež dolžnice A. A. do 15/24 in delež dolžnika B. A. do 5/24; ID znak: parcela 3, delež dolžnice A. A. do 15/24 in delež dolžnika B. A. do 5/24, se ustavi.“_

2. Zoper V. točko izreko sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik D. D. Navaja, da sodišče odloča o poplačilu upnikov glede na stanje spisov in zemljiške knjige ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku. Bistveno je stanje na dan razdelitvenega naroka ter mora sodišče soditi po stanju zemljiškoknjižnih vpisov na dan 7. 6. 2022. Sodišče pa je v tem postopku upoštevalo naknadno izdan sklep zemljiškoknjižnega sodišča z dne 18. 1.1 2022, zoper katerega upnik ni imel pravice do pritožbe. Sodišče bi moralo odločati o razdelitvi kupnine takoj po opravljenem naroku. Navedeno pomeni, da pri 5/12 last A. A. pri vseh treh parcelah hipoteke upnika C. niso bile vpisane in bi zato imel boljši vrstni red upnik D. D. Potrebno bi bilo torej ločiti kupnino in jo razdeliti po deležih med oba upnika. Tudi sicer pa je sklep nepravilen in nezakonit, saj je upnik navajal, da je pridobil poplačilno pravico že na podlagi sklenjenega pravnega posla, t.j. notarskega zapisa SV 152/96 z dne 12. 2. 1996, vendar takrat svoje pravice ni vpisal v zemljiško knjigo, ker vanjo ni bila vpisana nepremičnina. Tedaj veljavni ZIP je imel pravno praznino in zato ne velja, da se hipoteka pridobi šele z vpisom v javno knjigo. Citira sodbo VSRS II Ips 467/2003. ZIP ni poznal objave niti na sodni deski niti v uradnem listu, vodenje posebne javne knjige pa ni bilo realizirano. Tako je do nastale situacije prišlo brez krivde upnika in notarja. Ovira za vpis pravice upnika je bila objektivne narave in izven krivde upnika. Upnik je dejansko prvi dobil poplačilno pravico, kar je vedel tako dolžnik kot ostali upniki. Zaradi neizvedbe dokazov je ostalo dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno, kar je tudi kršitev načela kontradiktornosti. Sodišče tudi ni prepričljivo in izčrpno obrazložilo, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovoril upnik C. po pooblaščenki, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam upnika C., ki je navajal, da je bila na nepremičninah vpisana skupna hipoteka pri deležu 5/6 E. A., po vzpostavitvi elektronske zemljiške knjige pa so bile hipoteke pomotoma vpisane le pri solastninskih deležih 5/24 A. A. in 5/24 B. A., ne pa tudi pri deležu 5/12 A. A., ki ga je pridobila na podlagi pravnomočne zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1646/2009 z dne 27. 8. 2009. Ker je bil prvotno E. A. lastnik tega deleža 5/12 (skupno je imel 5/6), ki ga je A. A. pridobila na podlagi citirane sodbe, so se nanjo s tem deležem prenesle tudi vse navedene hipoteke, ki so bile vpisane pri deležu 5/6 E. A. S prenosom lastnine hipoteka ne ugasne, ker je nedeljiva in varuje poplačilo upnika do dokončnega poplačila terjatve pred vsemi drugimi upniki. Sodišče prve stopnje je dalje ugotovilo, da je v zvezi s temi navedbami upnika C. zemljiškoknjižno sodišče s sklepom Dn. št. 233917/2018 z dne 18. 11. 2022, pravilno vpisalo hipoteke in zaznambo izvršbe tudi pri deležu 5/12 v lasti A. A., v skladu z 200. členom ZZK-1 in sklepom o izvršbi. S sklepom Dn 71612/2020 je bilo dalje odločeno, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke (pri nepremičninah ID znak Y, parc. št. 1, 2 in 3 po sklepu o izvršbi I 2678/2018 z dne 2. 10. 2018) na podlagi sklepov o sporazumu, na katere se sklicuje sklep o izvršbi. Pri vseh prodanih nepremičninah so tako vpisane hipoteke upnika C. z učinkom, kot so bile prvotno vpisane vl. št. 4 k.o. X, torej od 25. 4. 1997 dalje. Ni pa sodišče prve stopnje sledilo navedbam upnika D. D. (pritožnik), ki je zatrjeval, da naj bi pridobil poplačilno pravico že na podlagi sklenjenega pravnega posla, notarskega zapisa SV 152/96 z dne 12. 2. 1996, svoje pravice pa takrat ni vpisal v zemljiško knjigo, ker nepremičnina ni bila vpisana v zemljiško knjigo, saj je takrat veljavni ZIP imel za razliko od danes veljavnega 211. člena ZIZ, pravno praznino in zato ne velja, da se hipoteka pridobi šele z vpisom v javno knjigo. V času sklepanja pravnega posla leta 1996 je namreč veljal Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki je v 64. določal, da se na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe pridobi hipoteka z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, z zakonom določen način. Takrat veljavni Zakon o izvršilnem postopku (ZIP) je zavarovanje na podlagi sporazuma strank urejal v določbah 251.a do 251.f člena. V 251.e členu je citirani zakon predvideval smiselno uporabo 250. člena, ki je določal, da se zastavna pravica na nepremičnini na območju, za katero ni zemljiške knjige, pridobi z vpisom v intabulacijsko ali drugo javno knjigo, v katero se vpisuje zastavna pravica. ZIP je torej zahteval spoštovanje načela javnosti ob ustanovitvi zastavne pravice tudi pri nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, kar je bilo zagotovljeno z vodenjem druge javne knjige. Zastavna pravica je stvarna pravica, za njen nastanek pa je odločilna objava v javni knjigi. Načelo javnosti mora biti spoštovano zaradi varstva udeležencev v pravnem prometu, nespoštovanje tega načela pa je ovira za nastanek zastavne pravice na nepremičnini.

7. Višje sodišče odločitvi sodišča prve stopnje pritrjuje. S tem, ko je namreč dolžnica A. A. v last pridobila delež na nepremičninah, ki je bil hipotekarno zastavljen, je ta skladno z načelom absolutnosti stvarnih pravic iz 5. člena Stvarnopravnega zakonika pridobila lastninsko pravico, omejeno s hipoteko, poleg tega pa skladno z drugim odstavkom 170. člena ZIZ z zaznambo izvršbe pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Zgolj to, da se sicer prej vpisana hipoteka ni prenesla oziroma prepisala na novo lastnico idealnega deleža, za presojo vrstnega reda poplačila zato po presoji višjega sodišča ni odločilno. Neutemeljeni so tudi pomisleki upnika, da je sodišče pri tem upoštevalo sklep zemljiškoknjižnega sodišča Dn. št. 233917/2018 z dne 18. 11. 2022, ki je bil izdan po razdelitvenem naroku. Z njim je zemljiškoknjižno sodišče namreč odločilo o vpisu hipotek z učinkovanjem za nazaj (v čas bistveno pred razdelitvenim narokom), na kar je bilo sodišče prve stopnje vezano.

8. Napačno upnik tudi uveljavlja, da je hipoteko pridobil že s trenutkom sklenitve pravnega posla v obliki notarskega zapisa. Zastavna pravica je namreč stvarna pravica, za tovrstne pravice pa je bistveno, da so absolutne in učinkujejo zoper vsakogar. Zato morajo biti javno objavljene. Povedano drugače: za "erga omnes" učinek stvarne pravice je odločilno, da je njen obstoj vsem znan oziroma vsaj imajo možnost, da jim je znan. Publicitetno načelo je tako namenjeno varstvu udeležencev pravnega prometa: upnikov, dolžnikov in morebitnih ostalih (npr. kupcev).

9. Res sicer ZIP ni poznal objave niti na sodni deski niti v Uradnem listu, temveč je določal vodenje posebne javne knjige. Pravne praznine torej ni bilo, kvečjemu zakon v tem delu ni bil izvrševan. Take knjige dalje v konkretnem primeru niti pristojno sodišče niti kakšna druga služba z javnimi pooblastili res ni vodila. Kljub temu pa ni mogoče pritrditi uveljavljanju, da lahko pogodba nadomesti objavo v javni knjigi. Pogodba je namreč listina zasebnega prava in kot taka ima drugačen značaj kot javne knjige. Tudi ni (in ne more biti) javno znana in ni mogoče niti razmišljati o "javni dostopnosti" take listine v kakršni koli obliki. To pa pomeni, da je za pravno veljaven nastanek zastavne pravice manjkal bistveni element: njena javna objava. To je terjal 250. člen ZIP, pa tudi 63. člen ZTLR in končno temeljna načela obligacijskih razmerij. Ne glede na to, da za nastalo situacijo ni bil odgovoren ne upnik ne notar, upnik zgolj na podlagi pogodbe, četudi v obliki notarskega zapisa, prednostnega poplačilnega upravičenja še ni pridobil (prim. sodbo VSRS II Ips 467/2003, na katero se sicer sklicuje tudi pritožnik, a iz nje povzema le zanj ugodne dele). Ob takem pravilnem materialnopravnem izhodišču je končno neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni popolno ugotovilo dejanskega stanja oziroma je z neizvedbo dokazov kršilo načelo kontradiktornosti, saj v zvezi z upnikovimi pravno nepomembnimi trditvami sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti predlaganih dokazov.

10. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani V. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15 členom ZIZ). Upnik C. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).