Jedro

Ker se je tožena stranka pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje o razveljavitvi disciplinskega sklepa, o tožnikovi disciplinski odgovornosti ni mogla ponovno odločati, dokler sodba o razveljavitvi prvotnega dokončnega disciplinskega sklepa ni postala pravnomočna.

Izrek

1. Revizija tožene stranke se zavrne.

2. Reviziji tožnika se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep v 2. alineji prvega odstavka ter v drugem in tretjem odstavku izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

3. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Tožniku je disciplinska komisija tožene stranke dne 5.10.2001 izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Tožnikov ugovor zoper navedeni sklep je obravnaval nadzorni svet tožene stranke in ga dne 29.10.2001 zavrnil. Na podlagi vložene tožbe z dne 13.11.2001 je sodišče prve stopnje v zadevi Pd 617/2001 s sodbo z dne 5.6.2002 razveljavilo dokončni sklep nadzornega sveta, ker naj bi ga izdal nepristojni organ in toženi stranki naložilo, da vrne tožnika nazaj na delo. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje pod opr. št. Pdp 1196/2002 dne 3.7.2003 zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Še preden je sodišče druge stopnje v gornji zadevi odločilo o pritožbi in preden je bil tožnik vrnjen na delo, je tožena stranka imenovala disciplinsko komisijo druge stopnje, ki je dne 18.7.2002 ponovno odločala o tožnikovem ugovoru zoper prvostopni disciplinski sklep z dne 5.10.2001 in ugovor ponovno zavrnila. V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi tožbe z dne 31.7.2002 odločalo o tožnikovem zahtevku za razveljavitev ponovnega dokončnega sklepa tožene stranke z dne 18.7.2002 in o ponovnem zahtevku za vrnitev tožnika na delo ter priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja. Podredno je tožnik ponovno zahteval tudi razveljavitev prvostopnega disciplinskega sklepa z dne 5.10.2001. Sodišče prve stopnje je oba zahtevka zavrnilo. Ugotovilo je, da je podana tožniku očitana kršitev, ko je kot kontrolor mleka na terenu dne 27.8.2001 na kmetiji S. jemal vzorce mleka v opitem stanju in na neprimeren način z umazanimi rokami, v umazanem plašču in z nesterilizirano zajemalko, vsled česar naj bi se v mleku tega dne ugotovilo povečano število bakterij. Zato je bil tožniku po zakonito izvedenem disciplinskem postopku ukrep prenehanja delovnega razmerja zakonito izrečen.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se dokončni sklep disciplinske komisije druge stopnje z dne 18.7.2002 razveljavi. V preostalem pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter glede primarnega zahtevka za vrnitev tožnika na delo in priznanja neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja ter glede podrednega zahtevka tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da je disciplinska komisija druge stopnje pri toženi stranki dne 18.7.2002 nezakonito odločala o ugovoru tožnika zoper prvostopni disciplinski sklep, še preden je bilo o razveljavitvi prvotnega dokončnega sklepa nadzornega sveta o tožnikovem ugovoru z dne 29.10.2001 v zadevi Pd 617/2001 oziroma Pdp 1196/2002 pred sodiščem druge stopnje pravnomočno odločeno. Hkrati je ugotovilo, da je bilo o tožnikovi vrnitvi na delo in priznanju neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja pravnomočno odločeno že v navedeni zadevi, tako da gre v tem delu za že razsojeno stvar, glede katere vložitev ponovne tožbe ni dopustna. Poleg tega pa je bil sporni dokončni sklep z dne 18.7.2002 nezakonit tudi zato, ker tožnik dejansko ni bil pravočasno vabljen na sejo disciplinske komisije druge stopnje, ko je ta odločala o njegovem odgovoru.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje vlagata revizijo tako tožnik kot tožena stranka.

Tožnik vlaga revizijo le zoper del odločbe sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavržena tožba glede zahtevka za vrnitev na delo in priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja, oziroma kolikor temu njegovemu zahtevku ni bilo ugodeno. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe v zadevi Pd 617/2001 priznala tožniku pravice iz delovnega razmerja le do dneva vročitve sporne odločbe (sklepa) disciplinske komisije druge stopnje z dne 18.7.2002, na podlagi izdaje tega sklepa pa mu je pri toženi stranki delovno razmerje ponovno prenehalo. Zato bi moralo sodišče tudi ob razveljavitvi tega sklepa odločiti o njegovem zahtevku za vrnitev na delo in priznanju pravic iz delovnega razmerja, kot je to izhajalo iz njegovega primarnega zahtevka.

Tožena stranka v reviziji uveljavlja zgolj razlog zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da je bilo odločanje v disciplinskem postopku pri delodajalcu posebej urejeno z določbami v spornem času veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Tudi 103. člen v spornem času veljavnega Zakona o delovnih razmerjih se je glede postopka za odločanje o varstvu pravic pri delodajalcu skliceval na smiselno uporabo določb, ki veljajo za postopek pred delovnim sodiščem, le glede določanja rokov, načina vročanja in podobno. Zato se je sodišče neutemeljeno sklicevalo na litispendenco v času izdaje spornega dokončnega sklepa z dne 18.7.2002, ker sodni postopek glede prvotnega dokončnega disciplinskega sklepa še ni bil zaključen, in posledično navedeni sklep neutemeljeno razveljavilo.

Reviziji sta bili na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnima strankama v sporu, ki na revizijo nasprotnika nista odgovorili.

Revizija tožene stranke ni utemeljena.

Ker na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkuša izpodbijano sodbo le v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji, s tem da le na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti, in ker tožena stranka revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljala, sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Učinkovanje odločitev delodajalca (tudi učinkovanje odločitev v disciplinskem postopku) je v spornem času urejal 106. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90, Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki je v 1. odstavku smiselno določal izvršljivost dokončne odločitve. Učinkovanje odločitve sodišča pa ZPP veže na pravnomočnost odločbe (2. odstavek 319. člena ZPP), s tem da je pravočasna pritožba ovira, da bi postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna (2. odstavek 333. člena ZPP). V primeru pravočasne vložitve pritožbe torej postane sodba sodišča pravnomočna šele z zavrnitvijo pritožbe pred sodiščem druge stopnje.

Glede na gornjo ureditev je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da je bila tožena stranka vse do izdaje sodbe sodišča druge stopnje v zadevi Pdp 1196/2002 dne 3.7.2003 vezana na svoj dokončni sklep o tožnikovi disciplinski odgovornosti z dne 29.10.2001. To hkrati pomeni, da vse dotlej o tožnikovi disciplinski odgovornosti ni mogla ponovno odločati. Iz razlogov pravne varnosti je bilo nujno, da so se ob gornji ureditvi učinkovanja odločitev delodajalca in odločitev sodišča tudi za postopek pri delodajalcu (vključno z disciplinskim postopkom) smiselno uporabljale določbe 2. in 3. odstavka 189. člena ZPP o prepovedi ponovnega začetka postopka in ponovnega odločanja o stvari, o kateri že teče pravda, oziroma o kateri je že bilo odločeno (2. odstavek 319. člena ZPP), dokler takšna odločitev (delodajalca) učinkuje. Glede na to sodišče soglaša, da tožena stranka zaradi vložitve pritožbe v zadevi Pd 617/2001, o kateri je bilo pred sodiščem druge stopnje odločeno šele v letu 2003, dne 18.7.2002 ni mogla ponovno zakonito odločati o tožnikovem ugovoru zoper prvostopni disciplinski sklep z dne 5.10.2001, ker je tako zanjo kot tudi za tožnika v tem času še vedno veljal njen dokončni sklep o ugovoru tožnika z dne 29.10.2001. Zato je sodišče sporni dokončni sklep z dne 18.7.2002 utemeljeno razveljavilo.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da v reviziji uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

Revizija tožnika je utemeljena.

Sodišče je zmotno presodilo, da je bilo s pravnomočno sodbo v zadevi Pd 617/2001 z dne 5.6.2002, potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1196/2002 z dne 3.7.2003, odločeno o tožnikih pravicah iz delovnega razmerja in o vrnitvi tožnika na delo ne glede na ravnanje tožene stranke po izdaji sodbe sodišča prve stopnje v navedeni zadevi. V navedeni zadevi je bilo pravnomočno odločeno le o aktih tožene stranke, ki so bili sprejeti do 5.6.2002, to je do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, saj je sodišče druge stopnje prvostopno sodbo zgolj potrdilo. Vse, kar se je dogajalo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje v navedeni zadevi, ni bilo predmet navedenega sodnega spora. Odločitev tožene stranke z dne 18.7.2002 je tako predstavljala novo odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožnika, ki ni bila zajeta v sodbi v zadevi Pd 617/2001. Zato je tožena stranka utemeljeno ugotavljala, da je tožniku na podlagi te odločitve delovno razmerje ponovno prenehalo. Zato je tožnik skupaj z zahtevkom za razveljavitev sklepa z dne 18.7.2002 utemeljeno uveljavljal tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev na delo. Sodišče je zmotno uporabilo določbe 2. odstavka 319. člena ZPP, ko je štelo, da je bilo s sodbo v zadevi Pd 617/2001 z dne 5.6.2002 že pravnomočno odločeno tudi o tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja, ki jih je izgubil na podlagi spornega dokončnega sklepa tožene stranke z dne 18.7.2002. Šele z razveljavitvijo tega sklepa je podana materialnopravna podlaga za priznanje pravic iz delovnega razmerja, ki so bile tožniku odvzete na podlagi tega sklepa, in za vrnitev tožnika na delo.

Glede na povedano je na podlagi 1. odstavka 379. člena ZPP sodišče tožnikovi reviziji ugodilo in odločbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu (glede zavrženja tožbe v zvezi z zahtevkom za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče po vsebini odločiti tudi o tem delu tožbenega zahtevka, oziroma o tožnikovi pritožbi zoper zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje glede tega dela zahtevka.

Glede na delno razveljavitev izpodbijane odločbe, ki lahko vpliva na odločitev o stroških celotnega postopka, je bilo potrebno razveljaviti tudi dosedanje odločitve o stroških, hkrati pa je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP sodišče tudi odločitev o revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.