Jedro

Z dedovanjem pridobijo dediči lastninsko pravico na nepremičninah, ki so v zapuščini, s trenutkom zapustnikove smrti in ne šele z vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju. Utemeljeno je torej stališče, da je zapustnica smela oporočno nakloniti sporni parceli sinu, če je dedovala ti parceli po svojih starših in v tistem obsegu, kolikor je na podlagi dedovanja po starših bila lastnica teh dveh parcel.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine pokojne U. S., vsebino njene oporoke z dne 15.5.1985 in prijavljeno zahtevo zakonitega dediča J. S. za nujni delež, nato pa razglasilo za dediča na podlagi oporoke ml. M. S. in ml. P. S. (zapustničina vnuka), vsakega do 3/8, in na podlagi zakona, kot nujnega dediča do 2/8, zapustničinega sina J. S. - v skladu s tem pa tudi odredilo vknjižbe po navedenih deležih pri zapustničinih nepremičninah.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo oporočnih dedičev ml. M. in P. S. kot neutemeljeno in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje. Odločitev je utemeljilo s tem, da so nična oporočna razpolaganja zapustnice z nepremičninami, pri katerih ni bila vknjižena kot lastnica niti ob zapisu oporoke niti ob smrti. Zaradi ničnosti teh oporočnih razpolaganj v korist nujnega dediča J. S. je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo njegovo zahtevo za nujni delež.

Zoper ta pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je Javni tožilec R Slovenije vložil pravočasno zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero izpodbija sklep v celotnem obsegu odločitve na prvi in drugi stopnji. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in sicer določbe 132. člena ZD (zakona o dedovanju, Ur. l. SRS 15/76 in 23/78) v zvezi s členom 207/1 istega zakona . Pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Iz podatkov spisa sledi, da so starši zapustnice umrli, oni pa so zemljiškoknjižni lastniki spornih parcel št. 658 in 659 k.o. Če je zapustnica bila dedinja po svojih starših, je v tem obsegu, kolikor je postala dedič, smela oporočno razpolagati s spornima parcelama. Ko sodišči prve in druge stopnje tega nista upoštevali, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo neraziskano odločilno dejstvo obsega zapuščine pok. U. S. Gre za neobravnavanje vprašanja, ki ga po določbi člena 207/1 ZD zapuščinsko sodišče mora obravnavati, posledica tega pa je tudi relativna bistvena kršitev postopka, ki jo javni tožilec podrejeno uveljavlja. Predlaga razveljavitev sklepov prve in druge stopnje in novo odločanje na prvi stopnji.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena dedičem (člen 408/2 v zvezi s členom 390 ZPP v zvezi s členom 163 ZD), ki se o njej niso izjavili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodišče samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja javni tožilec v svoji zahtevi (člen 408/1 ZPP). V zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev materialnega zakona je podana. Po določbi 132. člena ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišč prve in druge stopnje, da zapustnica v oporoki ni mogla razpolagati s parcelama št. 658 in 659, ker ni bila vknjižena kot lastnica teh parcel niti v trenutku zapisa oporoke niti v trenutku smrti. Z dedovanjem pridobijo dediči lastninsko pravico na nepremičninah, ki so v zapuščini, s trenutkom zapustnikove smrti in ne šele z vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju po zapustniku. Utemeljeno je torej stališče javnega tožilca, da je zapustnica smela oporočno nakloniti sporni parceli št. 658 in 659 sinu J. S., če je dedovala ti parceli po svojih starših in v tistem obsegu, kolikor je na podlagi dedovanja po starših bila lastnica teh dveh parcel. Sodišče druge stopnje se zaradi prej navedene zmotne pravne presoje ni ukvarjalo z vprašanjem, kdo je v zemljiški knjigi vpisani lastnik spornih dveh parcel. S tem vprašanjem pa bi se moralo ukvarjati. Sodišče druge stopnje je imelo v sklepu o dedovanju sodišča prve stopnje ugotovitev, da sta sporni parceli št. 658 in 659 pripisani vložku št. 5 iste k.o., pri katerem sta vknjižena kot lastnika M. B. in M. B., vsak do 1/2. Na razpolago je imelo podatek smrtovnice, da je bil zapustničin oče M. in da je bil zapustničin dekliški priimek B. in še podatek smrtovnici priložene prijave smrti, da sta bila zapustničina oče in mati M. B. in M. B. V pritožbenem odgovoru dediča J. S. je končno imelo na razpolago več opozoril (opis sorodstvenih razmerij, navedba časa smrti zapustničinih staršev) iz katerih bi moralo spoznati pomembnost okoliščine, da sta pri spornih parcelah vknjiženi kot lastnika osebi, ki imata enaki imeni in priimka kot zapustničini starši. To so tisti podatki zapuščinskega spisa, na katere utemeljeno opozarja javni tožilec, ko uveljavlja zmotno uporabo 132. člena ZD. Zaradi prej obrazloženega zmotnega stlišča o pomenu okoliščine, da zapustnica ni bila vknjižena kot lastnica spornih parcel št. 658 in 659 niti v trenutku zapisa oporoke niti v trenutku smrti sodišče druge stopnje ni pripisalo ustreznega pomena nazadnje navedenim podatkom zapuščinskega spisa. Zato je neutemeljeno pritrdilo stališčem sodišča prve stopnje in ob zavrnitvi pritožbe oporočnih dedičev potrdilo sklep o dedovanju - namesto da bi ta sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje zaradi nujne dopolnitve postopka o tem, kdo sta pri spornih parcelah vknjiženi osebi in ali sta še živi, ter morebitnega nadaljnjega ustreznega ukrepanja v skladu z določbo 132. člena ZD. Glede na vse obrazloženo se je izkazalo, da je utemeljeno stališče javnega tožilca, kar zadeva očitano zmotno uporabo materialnopravne določbe 132. člena ZD v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, in da je torej zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena ter je treba slediti tudi njenemu predlogu za razveljavitev sklepov sodišč prve in druge stopnje v celoti.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, kdo sta M. B. in M. B., ki sta vknjižena kot lastnika vl. št. s parcelama št. 658 in 659 iste k.o. (mimogrede ni morda odveč opozorilo, da je po podatkih l. št. 4 spisa tudi pri vl. št. do 1/2 vknjižena M. B. Če se bo izkazalo, da gre za starše zapustnice in da so ti že umrli, bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo 164. člena ZD (zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali je da je razglašen za mrtvega). Kar zadeva vprašanja vzporednega vodenja več zapuščinskih postopkov (npr. po starših in po starih starših hkrati), vprašanja oporočnega razpolaganja v korist njunega dediča in vprašanja vrstnega reda zagotovitve nujnega deleža (z oporočnimi razpolaganji v korist njunega dediča na prvem mestu, zapuščino, ki se ne deduje po oporoki, na drugem mestu, zmanjšanjem oporočnih razpolaganj v korist sodedičev na tetjem mestu in vračanjem daril na zadnjem mestu - posebni napotki niso potrebni, ker gre za bolj ali manj rutinska vprašanja zapuščinskega postopka.