Jedro

Višje stečajno sodišče je razveljavilo sklep o začetku stečajnega postopka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Vendar pa navedeno ne pomeni, da je prenehal razlog za prekinitev danega izvršilnega postopka. Postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, te pa nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka v zakonu tako ni opore. Le če bi bil v pritožbenem postopku prvostopenjski sklep o začetku postopka stečaja spremenjen tako, da bi bil predlog za začetek tega postopka zavrnjen, bi bili odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek, prekinjen z dnem 28. 6. 2024, nadaljuje.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je v predmetnem postopku sodišče dne 14. 5. 2024 izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik dne 10. 6. 2024 vložil pravočasen ugovor, v katerem je zanikal obstoj upnikove terjatve. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe pravdnega postopka in prekinilo postopek, pri čemer ni upoštevalo 132. člena ZFPPIPP, ki v 1. točki tretjega odstavka jasno določa, da se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka, če v postopku izvršbe upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. V času izdaje sklepa o prekinitvi je bil zoper dolžnika v teku stečajni postopek, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 000/2024 in upnik do takrat ni pridobil ločitvene pravice. Sklep o izvršbi namreč ni bil poslan v izvrševanje, oprava izvršbe se sploh še ni začela, zato pridobitev ločitvene pravice niti ni bila mogoča. Sodišče zaključuje, da je treba, vse dokler sklep o izvršbi v kondemnatornem (dajatvenem) delu ne postane pravnomočen, o pravnih posledicah začetka insolvenčnega postopka odločati na podlagi določb ZPP, s čimer pa se dolžnik ne strinja. Do izvrševanja sklepa o izvršbi na podlagi načela koncentracije niti ne bi moglo priti, saj je moral upnik svojo terjatev prijaviti v stečajni postopek, kjer bi nato po izvedenem stečajnem postopku lahko prišlo do (delne) izpolnitve obveznosti. Na tej podlagi pa bi se moral tudi sam postopek izvršbe ustaviti. Sodišče je napačno uporabilo 205. člen ZPP, ki ga v primeru začetka stečajnega postopka izključuje 132. člen ZFPPIPP kot specialna ureditev, zato je bil sklep o prekinitvi nezakonit, posledično pa je nezakonit tudi izpodbijani sklep. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Izpodbijani sklep predstavlja sklep o nadaljevanju postopka po tem, ko je bil ta z dnem 28. 6. 2024 prekinjen zaradi pričetka postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se namreč postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Iz razlogov sodišča prve stopnje še izhaja, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 128/2025 z dne 28. 5. 2025 razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o začetku stečajnega postopka in zadevo vrnilo v nov postopek. Postopek pa se nadaljuje takoj, ko preneha razlog za prekinitev (tretji odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo in zapisalo, da bodo z vročitvijo tega sklepa za dolžnika pričeli teči vsi roki. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja pritožba.

6.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ima dvojno naravo, saj v prvi fazi vključuje izdajo plačilnega naloga (kondemnatorni oziroma naložitveni del sklepa o izvršbi), če sklep o izvršbi postane pravnomočen, pa šele preide v čisti izvršilni postopek. Sklep o izvršbi je sodišče izdalo dne 14. 5. 2024. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil ugovor, o katerem še ni bilo odločeno, zato sklep o izvršbi ni postal pravnomočen. Stečajni postopek nad dolžnikom se je pričel 28. 6. 2024 ter je bil postopek s sklepom z dne 25. 7. 2024 prekinjen z dnem začetka stečaja. Postopek zato še ni prešel v fazo izvršbe. Tudi višje sodišče meni, da je treba, vse dokler sklep o izvršbi v kondemnatornem (dajatvenem) delu ne postane pravnomočen, o pravnih posledicah začetka insolvenčnega postopka odločati na podlagi določb ZPP (ter ZFPPIPP, prim. sklep VSL I Ip 1285/2020). Argument, da bi s prekinitvijo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine prišlo do kršitve načela koncentracije (stečajnega) postopka ne vzdrži, temveč obratno, prekinitev takega postopka ravno pripomore k spoštovanju načela koncentracije stečajnega postopka.

7.Stečajno sodišče je, kot izhaja iz spletnega portala AJpes, s sklepom z dne 28. 6. 2024 pričelo stečajni postopek nad dolžnikom, višje stečajno sodišče pa je s sklepom Cst 128/2025 z dne 28. 5. 2025 tak sklep res razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Vendar pa navedeno ne pomeni, da je prenehal razlog za prekinitev danega izvršilnega postopka. Po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, te pa nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 243. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je na tem mestu spregledalo določilo drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP, ki določa, da če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil

objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka v zakonu ni opore. Ovira za tako stališče je prav citirano določilo 244. člena ZFPPIPP. Le če bi bil v pritožbenem postopku prvostopenjski sklep o začetku postopka stečaja spremenjen tako, da bi bil predlog za začetek tega postopka zavrnjen, bi bili odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka (glej sklep VSL Cst 4012/2019). Povedano pa pomeni, da v konkretnem primeru pravne posledice začetka stečajnega postopka niso prenehale in tako tudi še ni prenehal razlog za prekinitev postopka. Tega tako v tem času še ni mogoče nadaljevati.

8.Utemeljeni pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Nadaljnji tek tega postopka bo najprej odvisen od nadaljnjega (po)teka stečajnega postopka nad dolžnikom.

9.Dolžnik je s pritožbo sicer uspel, vendar pa ni bil upnik tisti, ki je predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka, zato mu upnik pritožbenih stroškov ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in jih dolžnik zato krije sam. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji, zato nastali stroški za izvršbo niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 244, 244/1, 244/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.