Jedro

Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah postopka (na kar sodišče ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti). Za postopek s pritožbo to pomeni, da mora ta procesna predpostavka obstajati ves čas od njene vložitve do odločitve pritožbenega sodišča. Če v vmesnem času pride do prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva, ta predpostavka ni več podana, te pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti. Tako nastane situacija, ko je pritožba vložena po osebi, ki nima (več) te pravice. Pritožba s tem postane nedovoljena in jo je zato potrebno zavreči. Z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register je tožena stranka prenehala. Zaradi navedenega načina prenehanja pa nima pravnih naslednikov, ki bi lahko prevzeli pravdo.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65404/2008–2 z dne 8. 9. 2008 v delu 1. odstavka izreka in v 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati 32.560,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 8. 2008 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v višini 141,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2008. V preostalem delu 1. odstavka izreka (za plačilo 1.167,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je prej citirani sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Primarni tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi in podredni pobotni ugovor tožene stranke je zavrnilo (II. in III. točka izreka).

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 5. 4. 2013 je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti 8.172,29 EUR pravdnih stroškov.

3. Zoper navedeni odločbi se (z različnima pritožbama) iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbama ugodi in izpodbijani odločbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži povrnitev toženčevih pravdnih stroškov. Podredno predlaga njuno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma v nov postopek.

4. Tožeča stranka na pravilno vročeni pritožbi ni odgovorila.

5. Pritožbi nista dovoljeni.

6. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah postopka (na kar sodišče ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti – 80. člen ZPP). Za postopek s pritožbo to pomeni, da mora ta procesna predpostavka obstajati ves čas od njene vložitve do odločitve pritožbenega sodišča. Če v vmesnem času pride do prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva, ta predpostavka ni več podana, te pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti (5. odstavek 81. člena ZPP). Tako nastane situacija, ko je pritožba vložena po osebi, ki nima (več) te pravice. Pritožba s tem postane nedovoljena in jo je zato potrebno zavreči.(1)

7. Prav takšna situacija je podana v obravnavanem primeru. Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra (AJPES) namreč izhaja, da je bila tožena stranka dne 4. 12. 2014 izbrisana iz sodnega registra. Podlaga izbrisu je bil sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1308/2014 z dne 5. 11. 2014 o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, ki je postal pravnomočen dne 21. 11. 2014 (3. odstavek 378. v zvezi s 377. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register je tožena stranka prenehala. Zaradi navedenega načina prenehanja pa nima pravnih naslednikov, ki bi lahko prevzeli pravdo.

8. Višje sodišče je zato obe pritožbi tožene stranke zavrglo (4. odstavek 343. v zvezi s 352. ter s 1. točko 365. člena ZPP).

9. Zaradi prenehanja tožene stranke o povrnitvi pritožbenih stroškov ni odločalo.

––––––––––––––––––––

(1) Tako tudi: VSL v sklepu I Cpg 324/2005, smiselno enako stališče o nedovoljenosti revizije zaradi izbrisa revidenta iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka je zavzelo tudi VS RS v sklepih III Ips 36/2003 ter VIII Ips 32/2008.