- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 735/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.735.2017 Civilni oddelek
Povzetek
- Smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku.Ali je mogoče ponovno odpreti obravnavo v pravnomočno zaključenem postopku?
- Utemeljenost pritožbe.Ali je pritožba nasprotne udeleženke utemeljena in ali je sodišče pravilno zavrnilo njen predlog?
- Izvršljivost odločbe sodišča.Ali je odločba sodišča izvršljiva in ali je potrebno ponovno premisliti o delitvi zemljišča?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku ne narekuje takšne razlage (uporabe) določila 292. člena ZPP, ki bi pomenila odpiranje obravnave v pravnomočno zaključenem postopku, saj za kaj takega ni nobenega razloga ali podlage.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Nasprotna udeleženka naj sama krije svoje stroške s pritožbo.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke z dne 10. 11. 2016 za ponovno odprtje obravnave, ker je zadeva že pravnomočno zaključena, in sicer s sklepom z dne 6. 10. 2014. 2. Nasprotna udeleženka se pritožuje, nominalno iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga razveljavitev sklepa in opredeljuje svoje pritožbene stroške. Navaja, da je sodišče že sâmo odprlo obravnavanje s tem, ko je udeležence 13. 6. 2016 pozvalo na plačilo predujma. Zadeva je bila sicer zaključena s sklepom z dne 6. 10. 2014, katerega del je bil elaborat izvedenca z dne 28. 11. 2011, ta pa se bo sedaj spremenil, za kar je namreč sodišče zahtevalo predujem. Ker je odločba sodišča neizvršljiva, zemljišče ostaja v solasti, kar terja ponovni premislek o delitvi. Sicer pa pritožnica tudi meni, da bi se določba 292. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) morala v tem nepravdnem postopku uporabiti le smiselno, tako kot to določa 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).
3. Na pritožbo sta odgovorila drugi in tretja predlagateljica, ki predlagata njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. 6. ZPP v 292. čl. določa možnost odprtja glavne obravnave le v primeru, ko odločitev še ni sprejeta, kaj šele pravnomočna: "Senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene, da se končana glavna obravnava znova začne, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja." Smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku ne narekuje takšne razlage (uporabe) navedenega določila 292. čl. ZPP, ki bi pomenila odpiranje obravnave v pravnomočno zaključenem postopku, saj za kaj takega ni nobenega razloga ali podlage. Ne drži pritožbena teza, da je sodišče prve stopnje že sâmo ponovno odprlo obravnavo, ker je udeležence pozvalo k plačilu predujma zaradi izvedbe (izvršitve) pravnomočnega sklepa. To je storilo, kot pojasnjuje, zaradi pridobitve tehnično drugačne (digitalne) inačice že izdelanega elaborata, ki je sestavni del pravnomočnega sklepa sodišča o delitvi, in ne zaradi njegove spremembe.
7. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni, zato je bilo treba pritožbo zavrniti ter sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP), stroške za neuspelo pritožbo pa krije pritožnica sama (1. odst. 154. čl. ZPP).