Up-238/97

18.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe E. G., ki ga zastopa E. D., odvetnik v P. na seji senata dne 18. septembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba E. G. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Kp 205/97 z dne 20.6.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 21.7.1997 vložil po svojem pooblaščencu odvetniku Ervinu Dokiču ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je bila zavrnjena pritožba zagovornika zoper sklep senata Okrožnega sodišča v Kopru o podaljšanju pripora pritožniku iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. S sklepom naj bi mu bila kršena ustavna pravica do zakonitosti in svobode, zato predlaga sprejem ustavne pritožbe, odpravo izpodbijanega sklepa in razveljavitev protiustavne določbe ZKP. Razlog za zatrjevane kršitve Ustave naj bi bil v situaciji, ko so v veljavi določbe ZKP, ki so razglašene za neustavne in ki se kljub temu še naprej uporabljajo v škodo človekovih pravic. Obstoj neustavnega zakona terja po pritožnikovem mnenju takojšno razveljavitev izpodbijane sodne odločbe s strani Ustavnega sodišča na podlagi drugega odstavka 161. člena Ustave, ki jo je predlagal že v zadevi Up 163/97, pa Ustavno sodišče predloga ni upoštevalo.

2.Senat Ustavnega sodišča se glede razlogov za svojo odločitev o ustavni pritožbi, ki je razvidna iz izreka tega sklepa, v celoti sklicuje na razloge, iz katerih že v zadevi Up 163/97 ni sprejelo v obravnavo pritožnikove ustavne pritožbe. Pritožnik namreč v tej ustavni pritožbi, vloženi zoper sklep Višjega sodišča, le ponavlja argumentacijo, ki jo vsebujeta ustavni pritožbi, vloženi v istem kazenskem postopku zoper odločitvi sodišč, da se zavrne predlog zagovornika za odpravo pripora in pritožba, ki jo je vložil zaradi podaljšanja pripora pritožniku, in o katerih je senat Ustavnega sodišča že odločil s sklepom št. Up 163/97 z dne 2.7.1997. - Da zgolj zaradi poteka roka, v katerem zakonodajalec ni izpolnil obveznosti uskladitve določb ZKP z Ustavo, zakonske določbe o odrejanju in podaljšanju pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, niso prenehale veljati, je Ustavno sodišče ugotovilo tudi v odločbi št. U-I-168/97 z dne 3.7.1997, s katero je zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 201. člena ZKP ter tistih določb istega zakona, ki urejajo postopek odločanja o odreditvi, podaljšanju in odpravi pripora. V isti odločbi je še posebej, ob sklicevanju na 15. člen Ustave, opozorilo na neposredno uresničevanje ustavnih pravic na podlagi Ustave (prvi odstavek 15. člena) ter vlogo sodnega varstva (četrti odstavek 15. člena) in pomen ustavne pritožbe pri posegu v osebno svobodo posameznika, kar vse po presoji Ustavnega sodišča omogoča, da lahko sodišča še naprej odrejajo pripor zaradi ponovitvene nevarnosti v skladu s stališči in kriteriji, ki so obrazloženi tako v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-18/93, kakor tudi v številnih odločbah in sklepih Ustavnega sodišča.

3.Ker pritožnik vsebinskim razlogom sodišča za odločitev ne oporeka, Ustavno sodišče izpodbijane odločitve v tej smeri - v smeri upoštevanja meril, ki so vsebovana v odločbah Ustavnega sodišča - ni preizkušalo. Kolikor zatrjuje nezakonitost in posledično tudi neustavnost izpodbijanega sklepa zgolj zaradi poteka roka za uskladitev ZKP z Ustavo, pa so njegove navedbe iz že navedenih razlogov očitno neutemeljene.

4.Zato senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo. Posledično tudi tokrat - enako kot v zadevi Up 163/97 - ni podlage za odločanje o predlagani razveljavitvi zakona. Po določbi 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) namreč lahko Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo predpis odpravi ali razveljavi samo v primeru, če ugotovi njegovo neustavnost v povezavi s posamičnim aktom, ki ga je pred tem v postopku odločanja o ustavni pritožbi v celoti ali deloma odpravilo ali razveljavilo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič