Jedro

Za pravni status oseb, ki v Republiki Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito, so relevantne določbe Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1), ki v prvem odstavku 78. člena med drugim določa, da ima prosilec na področju sprejema pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji in do gibanja znotraj območja občine, v kateri ima določen naslov začasnega prebivanja. Ugotavljanje okoliščin, od katerih je odvisen pravni status tujcev, torej ali gre za osebo, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, je dejansko vprašanje.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Ks 1202/2024 z dne 22. 3. 2024 zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ob vložitvi obtožnice podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 1202/2024 z dne 9. 4. 2024 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Obdolženčev zagovornik je zoper izpodbijani pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti brez izrecne navedbe razloga in brez predloga.

3. Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je po drugem odstavku 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj jo zavrne kot očitno neutemeljeno.

4. Z odgovorom vrhovne državne tožilke sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki vztraja pri navedbah v zahtevi za varstvo zakonitosti.

B.

5. Vložnik trdi, da ni izpolnjen zakonski znak namena pridobitve premoženjske koristi, ker bi obdolženec za prevoz prejel le 50,00 EUR, s čimer bi si le pokril stroške prevoza in ne bi ustvaril profita. Kot je vložniku pojasnilo že sodišče druge stopnje, je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je šlo za organiziran prevoz, za katerega je obdolženec pričakoval plačilo 50,00 EUR, višina premoženjske koristi pa za obstoj tega zakonskega znaka ni relevantna.

6. Vložnik navaja tudi, da so tujci zaprosili za azil in so imeli pravico do prostega gibanja po Republiki Sloveniji. Za pravni status oseb, ki v Republiki Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito, so relevantne določbe Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1), ki v prvem odstavku 78. člena med drugim določa, da ima prosilec na področju sprejema pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji in do gibanja znotraj območja občine, v kateri ima določen naslov začasnega prebivanja. ZMZ-1 določa pogoje gibanja teh oseb po ozemlju Republike Slovenije. Ugotavljanje okoliščin, od katerih je odvisen pravni status tujcev, torej ali gre za osebo, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, je dejansko vprašanje, zato vložnikova navedba po vsebini pomeni uveljavljanje izpodbojnega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

7. Uveljavljanje izpodbojnega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pomenijo tudi vložnikove nadaljnje navedbe, da preiskava obdolženčevega vozila in mobilnega telefona ni dala nobenih obremenilnih dokazov, da obdolženčeva begosumnost ni izkazana in da se obdolžencu očita majhna kriminalna količina.

8. Glede vložnikovega sklicevanja na možnost uporabe evropskega naloga za prijetje, je že sodišče druge stopnje pravilno pojasnilo, da po utrjeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ob sicer izpolnjenih pogojih za odreditev pripora mehanizmi ENP niso relevantni.1

9. Vložnik presojo sodišč prve in druge stopnje o sorazmernosti podaljšanja pripora izpodbija z navedbami o prezasedenosti pripornih kapacitet in kadrovski podhranjenosti pravosodne policije ter posledično slabimi razmerami v ZPKZ Maribor. Navaja, da se v skupnih sobah nahaja po 5 oseb, ki si delijo sanitarije s še več osebami, da med priporniki nastajajo konfliktni odnosi ter da so kršeni prostorski normativi. Vrhovno sodišče je seznanjeno s kadrovsko in prostorsko problematiko v priporih, vendar pa vložnik ni konkretizirano pojasnil, v kakšnih razmerah se izvršuje pripor zoper konkretnega obdolženca. Glede na to, da so vložnikove navedbe ostale na splošni ravni, zatrjevanih kršitev 3. in 8. člena EKČP ter smiselno zatrjevanih kršitev 18. in 21. člena Ustave RS ni mogoče preizkusiti.

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zatrjevane kršitve zakona niso podane, zahteva za varstvo zakonitosti pa je bila v pretežnem delu vložena zaradi izpodbojnega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (prvi odstavek 425. člena ZKP).

11. Če bo za obdolženca v zvezi z zavrnitvijo pravnega sredstva nastopila taksna obveznost, jo bo odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 Tako npr. tudi sodbi Vrhovnega sodišča XI Ips 48978/2015-112 z dne 4. 2. 2016 in Ips 284/2008 z dne 28. 8. 2008.