Jedro

Od obresti po 26. čl. zakona o blagovnem prometu je mogoče zahtevati zamudne obresti od dneva vložitve tožbe dalje.

Izrek

Reviziji tožene stranke se ugodi in se spremenita sodbi druge in prve stopnje v izreku o zamudnih obrestih tako, da tečejo zakonite zamudne obresti od glavnice v znesku 219.557,10 Sit od 23.7.1992 dalje do plačila, zavrne pa se tožbeni zahtevek na plačilo zamudnih obresti od 21.2.1992 do 22.7.1992. Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v znesku 8.150,00 Sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.1.1995 dalje do plačila v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 219.557,10 Sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.2.1992 dalje do plačila ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 29.200,00 Sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.11.1992 dalje do plačila.

Proti tej sodbi sta se pritožili tožena stranka in stranski intervenient. Sodišče druge stopnje je njuni pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to sodbo in sicer glede odločitve o zamudnih obrestih od prisojene glavnice za čas od 21.2.1992 do 22.7.1992 vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni obe sodbi tako, da zavrne tožbeni zahtevek na plačilo zakonitih zamudnih obrestih od zneska 219.557,10 Sit za čas od 21.2.1992 do 22.7.1992 in za sorazmeren del stroškov postopka. Navaja, da predstavlja prisojeni znesek 219.557,10 Sit obresti po 26.čl. zakona o blagovnem prometu. Zamudne obresti od neplačanih obresti pa je mogoče zahtevati samo od dneva vloženega zahtevka. Tožba je bila vložena 23.7.1992, zato so zamudne obresti za čas od 21.2.1992 do tega dne priznane napačno.

Tožeča stranka in stranski intervenient na revizijo nista odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija je utemeljena.

Prisojeni znesek 219.557,10 Sit predstavlja obresti na plačano kupnino v znesku 480.400,00 Sit, po obrestni meri, ki jo dajejo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled za čas od 3.10.1991, ko je tožnik plačal toženi stranki kupnino za avtomobil, do 20.2.1992, ko mu je tožena stranka kupljeni avtomobil izročila. Te obresti pripadajo tožniku na podlagi določbe 26.čl. zakona o blagovnem prometu ( Ur.l. SRS št.21/77 in 29/86 v zvezi z 31.čl. zakona o trgovini Ur.l. RS št. 18/93). Po določbi 1. odst. 279. čl. ZOR od zapadlih, pa ne plačanih pogodbenih ali zamudnih obresti ter od drugih zapadlih občasnih denarnih terjatev ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon tako določa. Po določbi drugega odst. tega člena je mogoče zahtevati zamudne obresti od neplačanih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. V tem primeru ima torej tožeča stranka pravico uveljavljati zamudne obresti od dneva vložitve tožbe dalje, to je od 23.7.1992. Tožena stranka utemeljeno ugovarja, da so zamudne obresti za čas od 21.2.1992 do 22.7.1992 prisojene v nasprotju z določbo 1. in 2. odst. 279.čl. ZOR. Glede na to je uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, podan. Odločitev revizijskega sodišča temelji na 1. odst. 395. čl. ZPP.

Sprememba sodbe ne vpliva na stroškovni izrek sodbe prve stopnje, saj so bili tam stroški priznani glede na odločitev o glavni stvari. Odločitev o zamudnih obrestih pa ni imela posledic na odmero pravdnih stroškov. Pač pa je tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov revizijskega postopka, v katerem je glede na obseg izpodbijanja sodb druge in prve stopnje uspela v celoti. Priznani revizijski stroški obsegajo takso na revizijo in poštnino v skladu z zahtevkom tožene stranke.