Jedro

Po stališču Sodnega sveta je pogoj za hitrejše napredovanje v plačnih razredih po prvem napredovalnem obdobju po nastopu sodniške službe, da je sodnik v vsakem od treh let napredovalnega obdobja ocenjen z oceno, da izpolnjuje kriterije iz 28. člena ZSS na nadpovprečni ravni.

Sodišče se ne strinja s stališčem Sodnega sveta, da se celotno napredovalno obdobje pri sodnikih začetnikih razdeli na tri posamezna leta in da je hitrejše napredovanje odvisno od doseganja pravnega standarda nadpovprečnega izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS v vsakem posameznem letu; tako stališče lahko vodi do manj ugodne obravnave sodnikov začetnikov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se Odločba Sodnega sveta Su 178/2022 - 2 z dne 9. 6. 2022 odpravi ter se mu zadeva vrne v novo odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh tožeči stranki povrniti 15,00 EUR stroškov upravnega spora, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

**Kratek oris zadeve**

1. A. A. je bil v sodniško funkcijo, in sicer na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v ..., izvoljen 9. 10. 2018, sodniško službo na navedenem sodišču pa opravlja od 24. 10. 2018. 2. Zakon o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) v drugem odstavku 31. člena določa, da se sodnik v prvih treh letih opravljanja sodniške službe ocenjuje vsako leto. Skladno s to določbo je Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani sodniško službo A. A. ocenil 20. 5. 2020, 17. 3. 2021 in 10. 3. 2022. S prvo od navedenih ocen (SuZ 7/2019-5) je bilo odločeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, z obema kasnejšima (SuZ 20/2021-5 in SuZ 28/2022-4) pa, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.

3. Po prejemu tretje ocene je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Sodnemu svetu predlagal hitrejše napredovanje sodnika v plačnih razredih.

**Izpodbijana odločitev in njeni bistveni razlogi**

4. Sodni svet je predlog zavrnil. 5. Pojasnil je, da sodnik vsaka tri leta napreduje v višji plačni razred, razen, če je z oceno njegove sodniške službe ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje ali če je tako pravnomočno odločeno v disciplinskem postopku (26. člen ZSS). V primeru ocene, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, pa napreduje v plačni razred višje od tistega, v katerega bi napredoval po 26. členu ZSS (1. alineja petega odstavka 34. člena ZSS), torej na podlagi z oceno ugotovljenega izpolnjevanja pogojev za redno napredovanje.

6. Nadalje je v izpodbijani odločbi pojasnjeno, da hitrejše napredovanje v plačnih razredih »ni avtomatizem,« ker je Sodni svet po tretjem odstavku 24. člena ZSS dolžan in upravičen presoditi, ali je izpolnjen pravni standard pogojev za hitrejše napredovanje glede na kriterije iz 28. člena ZSS ter da pri tem ni vezan na ugotovitve personalnega sveta v oceni sodniške službe.

7. Presodil je, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za hitrejše napredovanje v plačnih razredih, čeprav iz zadnjih dveh ocen njegove sodniške službe povzema, da gre za zelo dobrega, učinkovitega sodnika z visoko stopnjo strokovnosti in nadpovprečnim pritožbenim rezultatom na prekrškovnem področju. Sodni svet je sprejel ugotovitve iz vseh treh ocen tožnikove sodniške službe, predlog za hitrejše napredovanje v plačnih razredih pa je zavrnil zato, ker v prvem letu po izvolitvi pri opravljanju sodniške službe kriterijev iz 28. člena ZSS ni izpolnjeval na nadpovprečni ravni oziroma zato, ker je bil z oceno za hitrejše napredovanje ocenjen le v dveh tretjinah napredovalnega obdobja.

**Povzetek tožbenih navedb**

8. Tožnik predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje Sodnemu svetu.

9. Ocenjuje, da bi moral Sodni svet, ker ni vezan na ugotovitve personalnega sveta v oceni sodniške službe, sam oceniti, ali izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje v plačnih razredih v začetnem triletnem obdobju opravljanja sodniške službe, pri tem pa izhajati iz tega obdobja kot celote, ne da bi ga razdelil na tretjine; graja matematičen zaključek o izpolnjevanju pogojev le v dveh tretjinah napredovalnega obdobja.

10. ZSS v drugem odstavku 31. člena sicer res določa, da se sodnik v prvih treh letih opravljanja sodniške službe ocenjuje vsako leto, nato pa v 34. členu določa, da se v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za hitrejše napredovanje izhaja iz ocene sodniške službe. Ker ZSS nima drugačnih določb, tožnik meni, da bi bilo treba za prvo triletje pridobiti eno samo oceno, čeprav bi bile lahko izhodišče zanjo tri ocene za posamezna leta znotraj ocenjevalnega obdobja. Poleg tega bi lahko Sodni svet že na podlagi posamičnih ocen zaključil, da tožnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje v plačnih razredih za tu obravnavano obdobje. V izpodbijani odločbi uporabljen pristop je do sodnikov, ki prvič napredujejo, diskriminatoren: vsi ostali sodniki se ocenjujejo enotno za celotno napredovalno obdobje in je njihovo (večinoma) kvalitetno in intenzivno delo podlaga za hitrejše napredovanje kljub posameznim morebiti manj uspešnim obdobjem znotraj ocenjevalnega obdobja. Tudi ocena sodnika, ki je bil ocenjen vsako leto, bi bila lahko za celotno napredovalno obdobje taka.

11. Tožnik poudarja, da je prvo leto opravljanja sodniške službe specifično, ker se sodnik spoznava z vsebino in načinom svojega dela in ne more biti na stopnji izkušenega sodnika. Vendar pa je zanj pristojen personalni svet že za prvo leto ugotovil, da ima dobre delovne sposobnosti, visoko storilnost, da opravlja delo na več pravnih področjih (kazenskem, prekrškovnem, zapuščinskem) in poleg na matičnem sodišču še na sodišču v ..., kjer je reševal sodne zaostanke. V oceni za prvo leto mu je šla v breme le okoliščina, da je prejel s pritožbenega sodišča vrnjenih 7 zadev, od katerih sta bili 2 spremenjeni. V naslednjih dveh letih napredovalnega obdobja so bile potrjene prav vse njegove zadeve, ocenjen pa je bil kot zelo dober, učinkovit sodnik z visoko stopnjo strokovnosti in nadpovprečnim pritožbenim rezultatom.

**Povzetek odgovora na tožbo**

12. Tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe.

13. Pritrjuje tožniku, da je prvo obdobje opravljanja sodniške službe specifično, a prav zato je zakonodajalec znotraj tega obdobja določil pogostejše ocenjevanje sodnikov, pri čemer zaradi tega ti sodniki niso diskriminirani v primerjavi s sodniki z daljšim sodniškim stažem. Način vrednotenja ocen, za kakršnega se zavzema tožnik, bi zanikal razloge, na katerih temelji odločitev zakonodajalca, da je treba sodnika v prvih treh letih ocenjevati pogosteje, poleg tega pa bi z vidika napredovanja sodnikov povsem izničil smisel določbe drugega odstavka 31. člena ZSS.

14. ZSS določa, da se sodnika ocenjuje vsaka tri leta (prvi odstavek 31. člena), v prvih treh letih opravljanja sodniške službe pa vsako leto (drugi odstavek 31. člena). Enotne ocene za prva tri leta opravljanja sodniške službe zakon ne določa, pravzaprav jo z navedenima določbama izrecno izključuje. Enotna ocena tudi ni potrebna, saj Sodni svet ob odločanju o prvem napredovanju novih sodnikov vzame v obzir dejstva, obsežena v vseh ocenah, izdelanih v prvem triletju opravljanja sodniške službe.

15. Po stališču Sodnega sveta je treba določbo 1. alineje petega odstavka 34. člena ZSS v povezavi z drugim odstavkom 31. člena ZSS razlagati le tako, da mora biti za hitrejše napredovanje v plačnih razredih po treh letih opravljanja sodniške službe izpolnjevanje pogojev ugotovljeno za celotno napredovalno obdobje, to je z ocenami sodniške službe, izdelanimi za vsako leto prvega triletja. Taka je ustaljena praksa Sodnega sveta.

**Presoja utemeljenosti tožbe**

16. Tožba je utemeljena.

**O neizvedbi glavne obravnave**

17. Vrhovno sodišče je odločilo na seji senata, brez glavne obravnave. Ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 64. členu ZUS-1, kar je, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, storilo tudi v obravnavanem primeru, po določbi 1. alineje drugega odstavka 59. člena istega zakona lahko odloči brez glavne obravnave.

**Sporno pravno vprašanje**

18. Po stališču izpodbijane odločbe je pravni standard izpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje pri sodnikih začetnikih odvisen od nadpovprečnega izpolnjevanja kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS v vsakem posameznem letu, za katero se izdela ocena sodniške službe. Tožnik temu oporeka, opozarja na nedopustno neenako obravnavo sodnikov začetnikov v razmerju do drugih sodnikov, pri katerih se upošteva triletno napredovalno obdobje kot celota, in meni, da bi bilo potrebno tudi pri sodnikih začetnikih upoštevati to obdobje in v tem okviru odgovoriti na vprašanje doseganja pravnega standarda nadpovprečnega izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS. Bistvo spora pomeni vprašanje, ki ga zakon, kot je razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, izrecno ne ureja.

**Pravna podlaga spora** _a) Splošno o napredovanju sodnika_

19. ZSS v prvem odstavku 24. člena določa, da sodnik pridobi pravico do napredovanja z nastopom sodniške službe v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon. V drugem odstavku istega člena ZSS določa vrste napredovanja (te so: napredovanje v plačnih razredih, v višji sodniški naziv, na višje sodniško mesto in na položaj svetnika), v tretjem odstavku pa pristojna odločevalca (ki sta predsednik sodišča za redno napredovanje v plačnih razredih in na položaj svetnika ter Sodni svet za vsa ostala napredovanja).

20. Vsako napredovanje sodnika, pa naj bo zanj pristojen predsednik sodišča ali Sodni svet, je pogojeno z ugotovitvijo sodnikove uspešnosti in strokovnosti (tretji odstavek 24. člena, drugi odstavek 28. člena, 29. člen, 34. člen ZSS). Pred odločanjem o napredovanju mora biti zato izdelana ocena sodniške službe za napredovalno obdobje. Izdela jo personalni svet (prvi odstavek 31. člena ZSS), ki je pri tem vezan na kriterije, določene v prvem odstavku 28. člena ZSS. Podlaga za napredovanje so ocene, da sodnik izpolnjuje pogoje za redno ali hitrejše napredovanje ali za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv (3., 4. in 5. točka prvega odstavka 32. člena ZSS).

21. Primaren tip napredovanja sodnika je napredovanje v plačnih razredih. Tega vsi sodniki dosežejo najprej. ZSS v 26. členu določa, da okrajni, okrožni in višji sodnik napreduje v višji plačni razred vsaka tri leta v skladu z določbami tega zakona, razen v primeru, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega sodišča. Poleg tega mora sodnik doseči z zakonom določeno (različno) število napredovanj v plačnih razredih po 27. členu ZSS, da izpolnjuje pogoje za druge vrste (tipe) napredovanja (na višje sodniško mesto, na položaj svetnika).

**_b) Splošno o oceni sodniške službe po prvem odstavku 31. člena ZSS_**

22. Pogostost ocenjevanja, ki je podlaga za napredovanje sodnika, je določena v prvem odstavku 31. člena ZSS: oceno sodniške službe izdela personalni svet vsaka tri leta. Zakonodajalec je ocenjevalno obdobje časovno uskladil z napredovalnim obdobjem - ocena sodniške službe zajema napredovalno obdobje. Po prvem odstavku 24. člena ZSS sodnik napreduje pod pogoji, ki jih določa zakon. Iz tretjega odstavka istega člena izhaja, kot je bilo že navedeno, da je treba pred odločanjem o napredovanju izdelati oceno sodniške službe. Določba je zaostrena verzija prvotnega besedila zakona, po katerem naj bi sodniki praviloma napredovali avtomatično, brez preverjanja uspešnosti in strokovnosti, in za njim veljavnega besedila, po katerem je ocenjevalno obdobje trajalo šest let. Zakonodajno gradivo k noveli ZSS-F, s katero je bilo ocenjevalno obdobje skrajšano s šest na tri leta, kolikor je že do tedaj trajalo napredovalno obdobje, poudarja, da je treba izdelavo ocene sodniške službe prilagoditi tako, da bo sodnik ocenjen ob vsakem možnem napredovanju.1

23. Korelacijo med oceno sodniške službe in napredovanjem sodnika ureja ZSS v 33. in 34. členu. Ocena o neizpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 28. člena ZSS je razlog za razrešitev sodnika, ocena, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, je razlog za zaustavitev napredovanja, vse ostale ocene pa so podlaga za napredovanje. Bistven namen ocene sodniške službe je preveriti, ali sodnik, ki je (najmanj enkrat) že napredoval (ni več začetnik), po izteku novega oziroma zadnjega napredovalnega obdobja izpolnjuje pogoje za (ponovno) napredovanje, in za katerega od v 34. členu ZSS določenih tipov napredovanj.

24. Časovno sovpadanje ocenjevalnega obdobja z napredovalnim obdobjem in trajanje obeh praviloma tri leta je splošno pravilo, ki velja za napredovanja, ki sledijo napredovanju po prvih treh letih opravljanja sodniške službe. Prvi odstavek 31. člena ZSS pa vsebuje tudi izjemo, in sicer, da se pred tem časom izdela oceno sodniške službe na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, ministra, pristojnega za pravosodje, ali sodnika samega (pri čemer minister, pristojen za pravosodje, lahko zahteva oceno sodniške službe samo v okviru izvajanja svojih pristojnosti). Vendar ta »predčasna« ocena glede na določbo 26. člena ZSS ne more omogočiti napredovanja v plačnih razredih prej kot po treh letih. Lahko pa ima za posledico, če je negativna, prenehanje sodniške službe.

_**c) Splošno o oceni sodniške službe po drugem odstavku 31. člena ZSS**_

25. Za sodnika v prvih treh letih opravljanja sodniške službe izdela personalni svet po določbi drugega odstavka 31. člena ZSS oceno vsako leto. Obvezno vsakoletno ocenjevanje v prvih treh letih je namenjeno spremljanju sodnika na začetku opravljanja sodniške službe zaradi celovitega strokovnega vpogleda v njegovo delo, opravljenega v časovnih intervalih, ki omogočajo, da se sproti preverja kvaliteta sojenja ter ugotovijo morebitne pomanjkljivosti in da se, v odvisnosti od njihove teže in pomena, sprožijo mehanizmi bodisi za njihovo odpravo bodisi za prenehanje sodniške službe pred iztekom napredovalnega obdobja.

26. Na vprašanji (1) ali prvo napredovalno obdobje sestavljajo tri samostojna ocenjevalna obdobja, kot bi lahko izhajalo iz izolirano brane določbe drugega odstavka 31. člena ZSS, in (2) kako upoštevati vse tri ocene pri presoji pogojev za napredovanje, je treba odgovoriti na podlagi navedene določbe v povezavi z določbami 34. člena, 24. člena in 26. člena ZSS, izhajajoč pri tem iz dolžnosti ustavnoskladne razlage zakonskega prava, kar vključuje dolžnost razlage v oziru na zahteve enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Če je mogoče zakonske določbe razlagati na več načinov, je v pristojnosti državnih organov, kako jih bodo v skladu s pravili razlage pravnih norm razlagali, vendar pa pri tem ne smejo izbrati razlage, ki bi hkrati pomenila kršitev človekove pravice.2 Splošno načelo enakosti terja, da pristojni organ pri razlagi predpisov upošteva, da je treba bistveno enake položaje urejati enako, različne pa ustrezno različno, razen če za različno obravnavanje bistveno enakih položajev obstajajo razumni razlogi, stvarno povezani s predmetom urejanja. Sodišče je že zavzelo stališče, da zakonsko urejene možnosti napredovanja v sodniški karieri omogočajo uresničevanje upravičenega interesa ustreznega poklicnega napredovanja sodnikom pod vsebinsko enakimi pogoji.3 Ob tem je treba imeti pred očmi, da zakonsko predpisani pogoji za napredovanje sodnikov soopredeljujejo vsebino pravice do napredovanja (24. člen ZSS). Zato je treba pri razlagi stremeti k vzpostavljanju vsebinsko enakih pogojev za napredovanje.

27. Besedilo navedenih zakonskih določb ne daje izrecnega odgovora na prvo vprašanje. Če se predpostavi, da je zaradi zagotavljanja kakovosti sojenja v prvem triletnem obdobju utemeljen gostejši nadzor nad delom sodnikov začetnikov in je zato zakonodajalec upravičeno predpisal vsakoletno ocenjevanje sodnikov začetnikov, to samo zase ne izključi razlage navedenih določb (te je treba brati skupaj), po kateri se tudi za sodnike začetnike za presojo o doseganju pravnega standarda (v obravnavanem primeru nadpovprečnega - primerjaj drugi odstavek 32. člena ZSS) izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS upošteva triletno napredovalno obdobje. Izhajajoč iz dolžnosti ustavnoskladne razlage, bi za razlago, po kateri se napredovalno obdobje treh let (26. člen ZSS) pri sodnikih začetnikih razdeli na tri samostojna ocenjevalna obdobja, moral obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Tega sodišče ni našlo. Namen pogostejšega ocenjevanja sodnikov začetnikov ne bo okrnjen, če bo presoja o doseganju pravnega standarda (tu nadpovprečnega) izpolnjevanja kriterijev za napredovanje iz 28. člena ZSS v triletnem časovnem okviru pokazala, da je ta standard dosežen, izhajajoč pri tem iz enakih meril in primerjav, kot so uveljavljene za ostale sodnike. Stremljenje k zagotavljanju možnosti napredovanja sodnikov pod vsebinsko enakimi pogoji nalaga prav upoštevanje enakih meril in primerjav. Sodišče dodaja, da iz besedila navedenih zakonskih določb, če jih beremo skupaj, ni mogoče izluščiti, da bi bila gostota ocenjevanja sodnika začetnika (iz drugega odstavka 31. člena ZSS) hkrati odločilna za izoblikovanje drugačnega časovnega okvira, pomembnega za oceno o doseganju pravnega standarda (v obravnavanem primeru nadpovprečnega) izpolnjevanja kriterijev za napredovanje iz 28. člena ZSS.

28. Navedeno pa ne pomeni, da bi moral personalni svet izdelati za sodnika začetnika za potrebe prvega napredovanja poleg treh vsakoletnih ocen še četrto, ki bi zajemala celo napredovalno obdobje. ZSSve namreč izrecno določa, da Sodni svet samostojno oceni izpolnjevanje pogojev za napredovanje sodnika v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo (prvi odstavek 32. člena ZSSve), in da personalni svet nima pravice odločati o napredovanju sodnika.4 Po ustaljeni sodni praksi mora biti ocena Sodnega sveta, ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje, in katerega tipa, avtonomna, ter ne sme biti nerazumna, arbitrarna ali diskriminatorna.5 Sodni svet ni vezan na ocene personalnih svetov ne v širšem ne v ožjem smislu.6 Ni torej razloga, zaradi katerega bi moral, kot meni tožnik, pred prvim ocenjevanjem sodnika zahtevati od pristojnega personalnega sveta še dodatno, enotno oceno sodniške službe za celo prvo napredovalno obdobje.

**Presoja konkretnega primera**

29. Tožnik zahteva hitrejše napredovanje v plačnih razredih. To je urejeno v 1. alineji petega odstavka 34. člena ZSS: sodnik napreduje v plačni razred, ki je po vrsti naslednji višji od plačnega razreda, na katerega bi napredoval po 26. členu tega zakona, če iz ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.

30. Po stališču Sodnega sveta je pogoj za hitrejše napredovanje v plačnih razredih po prvem napredovalnem obdobju po nastopu sodniške službe, da je sodnik v vsakem od treh let napredovalnega obdobja ocenjen z oceno, da izpolnjuje kriterije iz 28. člena ZSS na nadpovprečni ravni. Glede na razloge izpodbijane odločbe je ta pogoj vsebinski in ne formalen. Bistvo izpodbijane odločitve ni v stališču Sodnega sveta, da bi tožnik pogoje za hitrejše napredovanje v plačnih razredih dosegel, če bi pristojen personalni svet v treh ocenah sodniške službe v ožjem smislu ocenil, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Predlog je Sodni svet zavrnil zato, ker je, opiraje se na tri ocene v širšem smislu, sicer samostojno, vendar pa ločeno po posameznih letih, ocenil, da tožnik v enem od treh let znotraj napredovalnega obdobja ni izpolnjeval pogojev za hitrejše napredovanje in ker je zaključil, da zaradi tega ni izpolnjen pogoj nadpovprečnega izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS za celotno napredovalno obdobje.

31. Za tak vsebinski pristop iz zgoraj pojasnjenih razlogov v zakonu ni podlage. Ni je niti v Merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe kot podzakonskem aktu, na katerega napotuje ZSS v drugem odstavku 28. člena. Zakon dolžnost izdelave ocene vsako leto v prvih treh letih od nastopa sodniške službe nalaga personalnemu svetu (drugi odstavek 31. člena ZSS), ne pa tudi Sodnemu svetu, kot meni ta v odgovoru na tožbo. Sodni svet se s temi ocenami seznani (še)le, če je predlagano katero od napredovanj, ki je v njegovi pristojnosti (peti odstavek 34. člena ZSS), njegova ocena sodnikovega dela kot podlaga odločitve o napredovanju (32. člen ZSSve) pa mora zajemati celo triletno napredovalno obdobje, ki je po določbah zakona upoštevno za oblikovanje objektivne in celovite slike o sodnikovem delu. Sodišče se torej ne strinja s stališčem Sodnega sveta, da se celotno napredovalno obdobje pri sodnikih začetnikih razdeli na tri posamezna leta in da je hitrejše napredovanje odvisno od doseganja pravnega standarda nadpovprečnega izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS v vsakem posameznem letu; tako stališče lahko vodi do manj ugodne obravnave sodnikov začetnikov.

**Odločitev o tožbi**

32. Po določbi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi, če ugotovi, da je podan razlog iz 1. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona (to je, če v postopku za izdajo upravnega akta zakon, na zakon oprt predpis ali drug zakonito izdan predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ni bil uporabljen ali ni bil pravilno uporabljen), pa ni pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena tega zakona.

33. Vrhovno sodišče je po presoji, da je Sodni svet zmotno uporabil materialno pravo na podlagi v prejšnji točki obrazložitve navedenih določb ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo Sodnemu svetu v novo odločanje.

**Stroški postopka**

34. ZUS-1 v tretjem odstavku 25. člena določa, da če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za pravosodje). Prisojeni znesek plača toženec.

35. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, izdan na podlagi 25. člena ZUS-1, v 2. členu določa, da sodišče kot način obravnavanja zadeve pri določitvi in povrnitvi stroškov upošteva, ali je bila zadeva rešena na seji ali na glavni obravnavi, ter da glede na posamezna opravljena procesna dejanja tožnika upošteva še, ali je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, ali tožnik ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, oziroma ali je tožnik nastopal sam. Če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu po prvem odstavku 3. člena navedenega pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. V tem znesku je zato sodišče stroške upravnega spora priznalo tudi tožniku.

1 Glej Poročevalec Državnega zbora št. 1 z dne 3. 1. 2006, stran 51 in 52. 2 Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-168/15 z dne 30. 11. 2017, točka 6. 3 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča U 3/2022 z dne 30. 8. 2022, točka 16. 4 Nazadnje s sodbo U 3/2021 (glej točko 18 obrazložitve). 5 Glej sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 404/2014 z dne 10. 12. 2015, točka 24, povzeta še v sodbah U 6/2019 z dne 13. 9. 2019 , točka 12 in U 5/2020 z dne 10. 11. 2020, točka 22. 6 Ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet obsega najprej (1) dejanske ugotovitve in na njih temelječo oceno o izpolnjevanju vsakega od kriterijev iz 28. člena ZSS posebej, nato pa še (2) oceno v ožjem smislu kot strokovno mnenje personalnega sveta o vrsti napredovanja, ki naj bi ga utemeljevalo celovito vrednotenje vseh kriterijev (o tem glej na primer sodbe Vrhovnega sodišča U 1/2018 z dne 7. 5. 2018, U 6/2019 z dne 13. 9. 2019 in U 5/2020 z dne 10. 11. 2020 ter sodbo Upravnega sodišča III U 44/2014 z dne 18. 6. 2014). Sodni svet ni vezan na dokazno oceno personalnega sveta o ugotovljenih dejstvih, ki so posredno, preko ocene o izpolnjevanju vsakega posameznega kriterija, ali neposredno vplivale na oceno v ožjem smislu in jih sodnik lahko izpodbija. Prav tako ni vezan na oceno v ožjem smislu. Je pa dolžan po potrebi dopolniti oceno sodniške službe z dodatnimi podatki, nato pa ugotovljena dejstva pred odločitvijo o predlogu za napredovanje celovito oceniti po enotnih merilih (povzeto po odločbi U 5/2020 z dne 10. 11. 2020).