Jedro

Vprašanje skladnosti del s prostorskim aktom in morebitne ovire za neizdajo gradbenega dovoljenja za presojo nelegalnosti gradnje niso relevantne.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje stanovanjskega objekta s prizidkom, navedenih dimenzij, na zemljiščih parc. št. 808 in 807, obe k.o. …. V 1. točki izreka mu je naložila, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo navedenega objekta, v 2. točki pa, da mora v roku dveh mesecev od prejema te odločbe odstraniti navedeni objekt in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, sicer bodo to v skladu s 4. točko izreka storile druge osebe v izvršilnem postopku. V 3. točki izreka so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik na zapisnik izjavil, da je od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja na Občino Kamnik večkrat vložil prošnjo oziroma predloge za vključitev predmetnih zemljišč v spremembo in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, vendar je bila njegova prošnja vsakič zavrnjena. Z gradnjo objekta je pričel v letu 1994, dokončal pa jo je pred štirimi leti (2007), ko je Občina Kamnik zarisala, da bo ta parcela postala zazidljiva. Ob dokončanju objekta je zgradil še garažo z nadzidavo. Izjavil je, da nima gradbenega dovoljenja, vendar si po svojih močeh prizadeva za legalizacijo gradnje in da je edini investitor gradnje predmetnega objekta. Toženka je ugotovila, da gre za nelegalno gradnjo in se pri tem sklicevala na 12.1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Pri izreku ukrepov se je sklicevala na 152. in 158. člen ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je nadomestil 4. točko izreka izpodbijane odločbe v kateri je besedo „prejšnje“ nadomestil z besedo „druge“. V preostalem delu je pritožbo zavrnil in v razlogih navedel, da okoliščine, ki jih tožnik navaja kot razlog, da je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pričel z gradnjo predmetnega objekta, na odločitev ne morejo vplivati, saj se gradnja novega objekta po 3. členu ZGO-1 lahko začne le na podlagi pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja, s katerim pa tožnik ne razpolaga.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja razloge, zakaj še ni pridobil gradbenega dovoljenja. Opiše potek gradnje in navede, da je bila na občini dne 16. 5. 2012 izvedena javna razgrnitev prostorskega načrta Občine Kamnik z dopolnjenim osnutkom Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik, v katerem sta predmetni parceli predvideni za gradnjo stanovanjskih hiš. Doda, da je bila javna razprava o navedenem odloku zaključena in da do zaključka javne razprave nanj ni bilo pripomb. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži, naj mu plača odmerjene pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba ni utemeljena.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Pri presoji, ali gre za nelegalno gradnjo, je torej bistvena ugotovitev, ali gre za dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje in če gre za takšna dela, ali je bilo gradbeno dovoljenje izdano. Vprašanje skladnosti del s prostorskim aktom in morebitne ovire za neizdajo gradbenega dovoljenja za presojo nelegalnosti gradnje zato niso relevantne. Tožnik zato v tem postopku ne more uspeti s tožbenimi ugovori, s katerimi pojasnjuje, zakaj še nima gradbenega dovoljenja in da bo skladna z novim prostorskim aktom.

V zadevi ni sporno, da gre za gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, saj tožnik temu ne oporeka. Prav tako ni sporno, da tožnik do izdaje izpodbijane odločbe gradbenega dovoljenja ni pridobil. Ugotovitev toženke, da gre v obravnavni zadevi za nelegalno gradnjo, je zato pravilna in na zakonu utemeljena. Pravilni in na zakonu utemeljeni so tudi izrečeni ukrepi, čemur tožnik prav tako ne oporeka.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.