Jedro

Res je tožnica v tožbi navedla, da naj bi ji bilo odvzetega za rekonstrukcijo ceste 278 m² nepremičnine, kar predstavlja ob vrednosti 100,00 EUR za 1 m² zemljišča skupaj 27.800,00 EUR, vendar s pridržkom, da bo to oceno podal še izvedenec. Ugotovljeno je bilo, da gre za 133 m² zemljišča in skupna vrednost ob upoštevanju 124,37 EUR za m². Tožeča stranka je cenitev sprejela v celoti, torej tako glede površine kot cene m² zemljišča. Ker je bil njen tožbeni zahtevek višji, ji ga ni bilo potrebno zviševati. Ne gre torej za to, da bi sodišče, kot navaja pritožba „dosodilo 124,37 EUR za m²“, temveč je v okviru tožbenega zahtevka dosodilo to, kar je tožeča stranka s tožbo uveljavljala: nadomestilo za odvzeto površino zemljišča, ki je bilo zajeto v sanacijo ceste.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem (ugodilnem) delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki za odvzeto zemljišče, ki je bilo vključeno v sanacijo ceste, 16.541,00 EUR ter plačati stroške prestavitve zidu, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.3.2007 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek (za nadaljnjih 11.643,25 EUR) je zavrnilo, glede pravdnih stroškov pa odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožnici v znesku 1.478,45 EUR.

Proti ugodilnemu delu sodbe se pritožuje tožena stranka po pooblaščencu. Trdi, da je sodišče v zadevi prekoračilo zahtevek. V tožbi je namreč tožnica zahtevala plačilo nadomestila za odvzetih 278 m² zemljišča po ceni 100,00 EUR za m². Sodišče ji zato ne bi smelo dosoditi 124,37 EUR za m², temveč ob ugotovitvi, da je bilo odvzetih le 133 m², kar med strankama ni bilo več sporno, odločiti, da tožnici pripada plačilo kvečjemu v višini 13.300,00 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Tezi o prekoračitvi tožbenega zahtevka ni mogoče pritrditi, saj sodišče tožnici ni prisodilo niti več kot je zahtevala (tožbeni zahtevek glede zemljišča se je glasil na znesek 27.800,00 EUR, ugodeno mu je bilo do višine 16.541,00 EUR), niti nekaj drugega kot je tožnica zahtevala (tožnica je s tožbo zasledovala vrednostni ekvivalent zemljišča, ki ga je toženi stranki odstopila ob sanaciji ceste, kar ji je sodišče s sodbo tudi priznalo).

Res je tožnica v tožbi navedla, da naj bi ji bilo odvzetega za rekonstrukcijo ceste 278 m² nepremičnine, kar predstavlja ob vrednosti 100,00 EUR za 1 m² zemljišča skupaj 27.800,00 EUR, vendar s pridržkom, da bo to oceno podal še izvedenec. V postopku je sodišče na predlog obeh pravdnih strank imenovalo cenilca gradbene stroke z nalogo, naj ugotovi površino parcel, ki sta bili tožnici odvzeti zaradi ceste in naj oceni njuno vrednost. Ugotovljeno je bilo, da gre za 133 m² zemljišča in da skupna vrednost te površine ob upoštevanju 124,37 EUR za m² znaša 16.541,00 EUR. Tožena stranka je zatrjevala, da je s strani cenilca ugotovljena vrednost za 1 m² previsoka (kar je v nadaljevanju postopka sodišče ovrglo z dopolnitvijo izvedenskega mnenja), strinjala pa se je s površino 133 m², medtem ko je tožeča stranka cenitev sprejela v celoti, torej tako glede površine kot cene m² zemljišča. Ker je bil njen tožbeni zahtevek višji, ji ga ni bilo potrebno zviševati. Ne gre torej za to, da bi sodišče, kot navaja pritožba „dosodilo 124,37 EUR za m²“, temveč je v okviru tožbenega zahtevka dosodilo to, kar je tožeča stranka s tožbo uveljavljala: nadomestilo za odvzeto površino zemljišča, ki je bilo zajeto v sanacijo ceste, pri čemer je bil ta zahtevek začrtan z višino tožbenega zahtevka v višini 27.800,00 EUR. Z izpodbijano sodbo je sodišče zato odločilo o celotnem zahtevku, in sicer tako, da mu je upoštevajoč izdelano cenitev delno ugodilo, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).