Jedro

Ker je pogoj za priznanje pravice do pokojnine prenehanje zavarovanja, za tožnika, ki je bil na dan nastanka I. kategorije invalidnosti zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ni podlage za priznane pravice do invalidske pokojnine že od dneva nastanka invalidnosti. To pravico pridobi prvi naslednji dan po prenehanju zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da ima pravico do invalidske pokojnine od 1.6.2000 dalje ter da se mu datum 16.4.2005 v odločbi Območne enotes ..., opr. št. ... z dne 10.6.2005 in v odločbi opr. št. ... z dne 3.11.2005 nadomesti z datumom 1.6.2000 ter da mu toženec v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe izplača vse zapadle invalidske pokojnine od 1.6.2000 pa do plačila 15.4.2005, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posamezne pokojnine do plačila, pod izvršbo. Ugotovilo je, da je dokončna odločba toženca št. ... z dne 3.11.2005 pravilna in zakonita in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo je tožnik vložil pritožbo smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je že s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 239/2001 z dne 10.12.2004 odločeno, da je pri njem invalidnost podana 31.5.2000, zaradi česar bi že od tega dne dalje moral prejemati pokojnino. Meni, da so bile kršene njegove pravice, saj je bil nesposoben za delo, pa je moral biti v delovnem razmerju in plačevati prispevke. Stališče sodišča, da ima pravico do pokojnine šele od prenehanja zavarovanja dalje, je neživljenjsko. Do pokojnine bi bil upravičen le, če se pokojninsko in invalidsko ne bi zavaroval, že vse od dneva, ko je toženec zmotno ocenil njegovo delovno zmožnost. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 239/2001 z dne 10.12.2004 je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 31.5.2000 dalje. Hkrati je bilo odločeno, da bo o pravici in odmeri invalidske pokojnine odločil toženec v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Na podlagi sodbe, ki je postala pravnomočna 11.1.2005 (žig pravnomočnosti) in s tem izvršljiva, je toženec z odločbo št. ... z dne 10.6.2005 tožniku pravico do invalidske pokojnine priznal v znesku 228.497,13 SIT od 16.4.2005, to je prvi naslednji dan od dneva prenehanja zavarovanja oziroma od odjave iz zavarovanja, v katerem je bil tožnik prijavljen kot kmet. Enako je v sodnem postopku odločilo tudi sodišče prve stopnje ter zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu invalidska pokojnina prizna že od 1.6.2000 in izplača vse že zapadle zneske z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Takšna odločitev pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilna.

Invalidnost je eden izmed zavarovanih primerov, ki so kot podlaga za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja določeni v 35. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Pravice iz invalidskega zavarovanja se priznajo pod pogojem, da delovni invalid za priznanje pravic izpolnjuje pogoje, določene z zakonom. Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije in pod pogojem, če je invalidnost nastala zaradi bolezni, da ob nastanku invalidnosti dopolni pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteta delovna leta kot polna leta (67. in 68. člen ZPIZ-1). Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine pa je glede na izrecno določbo 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 prenehanje zavarovanja. Tožniku, ki je bil zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, je zavarovanje, kot je razvidno iz Potrdila o prijavi in odjavi (obrazec M-1/M-2), na tej podlagi prenehalo dne 15.4.2005. Pravico do invalidske pokojnine pa je pridobil od 16.4.2005, to je prvi naslednji dan po prenehanju zavarovanja, kar je skladno z določbo 157. člena ZPIZ-1. Za tožnika, ki je bil na dan nastanka I. kategorije invalidnosti zavarovan, v ZPIZ-1 ni podlage za priznanje pravice do invalidske pokojnine že od dneva nastanka invalidnosti oziroma kot uveljavlja, od 1.6.2000 dalje.

Kot je določeno v 7. členu ZPIZ-1 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Nastanek pravnega razmerja sporoči delodajalec ali drug zavezanec za prijavo nosilcu zavarovanja za obvezno prijavo v zavarovanje. Kot je izrecno določeno v 5. odstavku te določbe, pravice iz obveznega zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, razen, če za posamezne primere zakon ne določa drugače. V tožnikovem primeru to pomeni, da se je tožniku, če je plačeval prispevke, vse do dneva zavarovanja, upoštevala delovna doba in posledično višji odstotek pri odmeri invalidske pokojnine, odmerjene od pokojninske osnove, ki se je oblikovala skladno z določbo 39. člena ZPIZ-1 na podlagi plač oziroma osnov, od katerih so bili plačani prispevki.

Ker je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, sodba sodišča pravilna in zakonita, pritožbeni razlogi pa neutemeljeni, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.