Jedro

Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnik (delavec) v delovnem razmerju s prvo toženko kot delodajalko, ki mu dolguje vtoževane terjatve iz delovnega razmerja (plačo, stroške in regres za letni dopust), pri čemer je prva toženka še vedno vpisana v sodni register. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da lahko tožnik terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja le zoper prvo toženko kot delodajalko in ne tudi zoper drugega toženca, četudi je ta edini družbenik prve toženke. Prva toženka je družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo (472. člen ZGD-1). Iz tožbenih navedb pa tudi ne izhajajo dejstva, ki bi utemeljevala zahtevek zoper drugega toženca na podlagi 8. člena ZGD-1, ki ureja spregled pravne osebnosti in tako določa, kdaj tudi družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugega toženca; prvi toženki pa je naložilo, da je dolžna tožniku plačati plačo oziroma nadomestilo plače za obdobje od avgusta 2022 do februarja 2023 v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe, stroške v zvezi z delom v znesku 1.778,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2023 in regres za letni dopust za leto 2022 v višini 600,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2022 ter za tožnika povrniti stroške postopka v znesku 244,80 EUR. Odločilo je še, da je zavezanec za plačilo sodne takse prva toženka.

2. Zoper sodbo se v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek zoper drugega toženca, pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da obe toženi stranki solidarno zaveže za plačilo terjatev tožniku, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da zadeva Pdp 1011/2007, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, ni primerljiva s konkretno zadevo. V navedeni zadevi je bil očitek, da niso bili izkazani razlogi za spregled pravne osebe. Tožnik pa je k tožbi predložil tri sklepe v zvezi z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije. Iz teh listin izhaja, da je drugi toženec namenoma zamolčal dolgove do svojih upnikov, da bi se izognil odgovornosti družbenika za dolgove družbe, katere je povzročil namenoma. S tem je izkazan pravni interes in okoliščine, da bi drugi toženec izigral tožnika in ostale upnike ter se na ta način izognil plačilu obveznosti. Meni, da mu je bilo onemogočeno pravno varstvo, da bi z enim zahtevkom uveljavil premoženjsko pravne zahtevke, za kar ima podlago v pogodbi o zaposlitvi. Sodišču prve stopnje očita kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ni utemeljen (tudi sicer nekonkretiziran) pritožbeni očitek o kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.). Izpodbijana sodba nima nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Izrek je razumljiv in v skladu z obrazložitvijo sodbe; v sodbi so navedeni razlogi o vseh odločilnih dejstvih, ti so jasni in med seboj skladni.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugega toženca, saj v zvezi z njim niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo ugodilne zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Utemeljenost tožbenega zahtevka zoper drugega toženca namreč ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

6. Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnik (delavec) v delovnem razmerju s prvo toženko kot delodajalko, ki mu dolguje vtoževane terjatve iz delovnega razmerja (plačo, stroške in regres za letni dopust), pri čemer je prva toženka še vedno vpisana v sodni register. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da lahko tožnik terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja le zoper prvo toženko kot delodajalko in ne tudi zoper drugega toženca, četudi je ta edini družbenik prve toženke. Prva toženka je družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo (472. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1; Ur. l. RS, št. 42/2006 in nasl.). Iz tožbenih navedb pa tudi ne izhajajo dejstva, ki bi utemeljevala zahtevek zoper drugega toženca na podlagi 8. člena ZGD-1, ki ureja spregled pravne osebnosti in tako določa, kdaj tudi družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe. Res je tožnik v tožbi navedel, da je drugi toženec predlagal izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, a je hkrati tudi navedel, da do tega ni prišlo, ker je bil postopek ustavljen in izbris ni bil izvršen. Zato ni mogoč zaključek, da je drugi toženec zlorabil družbo (prvo toženko) za oškodovanje upnikov (druga alineja prvega odstavka 8. člena ZGD-1), saj do izbrisa ni prišlo.

7. Pritožbene navedbe, da iz k tožbi predloženih listin izhaja, da je drugi toženec v predlaganem postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije namenoma zamolčal dolgove do svojih upnikov, da bi se izognil odgovornosti družbenika za dolgove družbe, ki jih je kot družbenik povzročil namenoma, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj tožnik tega v tožbi ni navedel (prvi odstavek 337. člena ZPP), poleg tega pa navedeno iz teh listin ne izhaja. Glede na že obrazloženo pa so te navedbe tudi sicer nepomembne, saj glede na tožbene trditve do izbrisa prve toženke iz sodnega registra ni prišlo, tožnik je pri njej še vedno v delovnem razmerju. Tožnikove špekulacije, da bi ga drugi toženec lahko izigral, pa ne zadoščajo za utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožbene navedbe torej ne utemeljujejo postavljenega tožbenega zahtevka zoper drugega toženca.

8. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).