Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjsko stanje predlagatelja, ki ni zgolj v njegovem mesečnem oz. letnem zaslužku, pač pa tudi pravilno ovrednotilo okoliščino, da je predlagatelj samostojni podjetnik, ki opravlja gradbeno strojna dela, da je solastnik do polovice stanovanjske hiše. Sodišče je tudi pravilno ocenilo, da takse, ki jih mora oz. bo moral plačati v postopku niso tako visoke, da bi ogrožale njegovo premoženjsko stanje.

Izrek

Pritožba N. I. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožene stranke - tožeče stranke po nasprotni tožbi, ne oprosti plačila sodnih taks. Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče ugotovilo, da je toženec samostojni podjetnik, ki opravlja gradbeno strojna dela in da je iz njegove dohodninske odločbe razvidno, da je imel v letu 2003 dobiček v višini 2,016.656,00 SIT. Preživninsko obveznost ima za enega otroka, razen tega pa je solastnik stanovanjske hiše. Sodišče je še ugotovilo, da bi toženec moral plačati takso za odgovor v tožbo v višini 5.700,00 SIT in za nasprotno tožbo v višini 11.400,00 SIT, skupno torej 17.000,00 SIT. Glede na vse je zaključilo, da toženčevo premoženjsko stanje ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodnih taks, zato je predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in v pritožbi izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, sodišču pa tudi očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišču očita, da se ni seznanilo s tem, da samostojni podjetnik nima osebnega dohodka, ampak se samo ob zaključku poslovnega leta na podlagi ugotovitev davčnega organa ugotovi ali je posloval pozitivno ali pa je imel izgubo. Tožnikov dobiček ni nič drugega, kot izračun tistega deleža denarja, ki mu je med letom ostal za lastno preživljanje. Poleg teh sredstev pa drugih dohodkov nima. Ob plačilu dohodnine je imel za lastno preživetje in preživetje otroka na razpolago v celem letu 2003 le 1,752.522,00 SIT ali 146.043,50 SIT mesečno. Torej ni oseba z izjemnimi dohodki, zato tudi ne zmore plačati sodnih taks. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 168. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in določbo 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST). Po 168. čl. ZPP sodišče oprosti plačila stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine. Po III. odst. tega člena lahko sodišče stranko oprosti samo plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Enako določbo ima tudi 13. čl. ZST. Sodišče je tudi pravilno uporabilo VI. odst. 168. čl. ZPP (in ne V. kot je pomotoma navedlo, saj V. odst. govori o oprostitvi plačila taks samostojnemu podjetniku) in v razlogih sklepa obrazložilo, zakaj je štelo, da predlagatelji upravičen, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjsko stanje predlagatelja, ki ni zgolj v njegovem mesečnem, oz. letnem zaslužku, pač pa tudi pravilno ovrednotilo okoliščino, da je predlagatelj samostojni podjetnik, ki opravlja gradbeno strojna dela, da je solastnik do polovice stanovanjske hiše. Sodišče je tudi pravilno ocenilo, da takse, ki jih mora oz. bo moral plačati v postopku niso tako visoke, da bi ogrožale njegovo premoženjsko stanje.

Pritožnikova navajanja, da je sodišče napačno zaključilo okoliščine glede njegovega dohodka niso odločilne, saj je ta okoliščina le ena od odločilnih, poleg te okoliščine pa je sodišče upoštevalo še druge, ki so prav tako odločilne. Institucija oprostitve plačila sodnih taks je namenjena tistim osebam, katerih premoženjsko stanje je tako slabo, da plačila taks ne zmorejo, kar pa v konkretnem primeru za pritožnika ne velja, saj je samostojni podjetnik, poleg tega je solastnik nepremičnine, s svojo dejavnostjo pa tudi pridobiva dohodke. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo vse odločilne okoliščine in pravilno zaključilo, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je tako v skladu z določbo 365. čl. v zv. s 353. čl. ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.