Jedro

Sklep tožene stranke o uvedbi disciplinskega postopka nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu 2. člena ZUP, niti ni z njim odločeno o kakšni pravni obveznosti ali pravni koristi, izhajajoč iz predpisa. S sklepom je tožena stranka le vzpostavila procesno razmerje za začetek disciplinskega postopka.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi 2. odstavka 298. a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIZ) in 3. odstavka 3. člena Pravilnika o disciplinskem postopku zoper izvršitelja (Uradni list RS, št. 95/2002, št. 40/2006) spremenila sklep o uvedbi disciplinskega postopka zoper tožnika št. 705-314/2007 z dne 5. 6. 2007 tako, da je zoper tožnika uvedla disciplinski postopek zaradi hujše disciplinske kršitve po 3. točki 298. č člena ZIZ, ker v času od dne 23. 2. 2007 do dne 9. 3. 2007 denarja, ki ga je pridobil, ni hranil v sefu ter tako ni ravnal vestno, pošteno in skrbno po določbi tretjega odstavka 63. člena v zvezi s prvo alineo 69. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/2003 in 83/2006).

Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka krši njegove pravice, ker v roku in v skladu z zakonodajo in podzakonskimi predpisi ni izvedla disciplinskega postopka v enem letu od domnevno očitanega prekrška in je omenjeni disciplinski postopek zastaral 10. 10. 2008 ter absolutno zastaral 11. 10. 2009, ker ni niti v dveh letih bil izveden, kljub tožnikovi izrecni zahtevi v pritožbi z dne 21. 6. 2007. Tožnik navaja, da s tožbo po zastaranju vodenja disciplinskega postopka prekinja upravni molk tožene stranke. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno in tožniku naloži plačilo stroškov postopka.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V skladu z določbami 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in spremembe, dalje ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v položaj tožnika (1. odstavek). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek). V skladu z določbo 2. odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo samo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o zadevi obnovljen, ustavljen ali končan.

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijani sklep izdala na podlagi določil 2. odstavka 298. a člena ZIZ, ki določa, da minister, pristojen za pravosodje, uvede disciplinski postopek na predlog določenih oseb (zbornice, predsednika okrajnega sodišča, predsednika okrožnega sodišča, predsednika višjega sodišča in stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja) ali po uradni dolžnosti. Uvedba disciplinskega postopka s sklepom po 2. odstavku 298. a člena ZIZ ne pomeni, da je postopek končan, obnovljen ali ustavljen (2. odstavek 5. člena ZUS-1). S samo uvedbo disciplinskega postopka pristojni organ tudi ne odloči o nobeni pravici ali obveznosti tožnika v smislu 1. člena, 2. člena ali 4. člena ZUS-1, zato stranka v takšnih primerih nima sodnega varstva. Uvedba disciplinskega postopka predstavlja pogoj, da v disciplinskem postopku in o morebitnih disciplinskih ukrepih iz 298. b člena ZIZ odloči minister, pristojen za pravosodje, na prvi stopnji (2. odstavek 298. d člena ZIZ), izvršitelj pa ima v tem postopku možnost izjaviti se glede očitanih mu kršitev (1. odstavek 298. d člena ZIZ). Zoper akt, izdan v disciplinskem postopku, ima izvršitelj pravico do pritožbe, o kateri odloča disciplinska komisija pri zbornici (3. odstavek 298. d člena ZIZ), in ko je odločeno o pritožbi, če so izpolnjeni pogoji iz ZUS-1, tudi do tožbe v upravnem sporu.

Z izpodbijanim sklepom tožena stranka torej ni odločila o tožnikovi disciplinski odgovornosti, temveč je le vzpostavila procesno razmerje za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika kot izvršitelja, zato postopek odločanja v zadevi še ni končan, niti ni bilo z njim odločeno o kakšni tožnikovi pravici ali obveznosti.

Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, saj akt, ki se izpodbija s tožbo, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (2. odstavek 5. člena ZUS-1).

Sodišče pripominja, da tožnik v tožbi sicer formalno izpodbija tudi sklep tožene stranke z dne 5. 6. 2007, vendar pa se tožba po vsebini nanaša na sklep z dne 10. 10. 2007 (s katerim je tožena stranka svoj sklep z dne 5. 6. 2007 odpravila in ga nadomestila z novim sklepom), ter jo je tako obravnavalo tudi sodišče.