Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da je bil X. X. pripravnik pri tem sodišču in kasneje kot odvetnik v stikih s sodniki, nima nobenega vpliva na nepristranost sodišča. Odvetniški pripravniki redno opravijo del pripravniške prakse na sodiščih in vsi odvetniki imajo po naravi svojega dela vsakodnevne stike s sodniki. To pa ne pomeni, da imajo možnost na nedovoljen način vplivati na delo sodnikov.
Predlogu dolžnice, da se v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Sežani opr. št. I 1/93 za odločanje o pritožbi določi drugo stvarno pristojno sodišče, se ne ugodi.
Okrajno sodišče v Sežani je s sklepom opr. št. I 1/93 z dne 14.10.1998 zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi. V pritožbi zoper ta sklep, ki ga je napačno naslovila kot ugovor, je dolžnica predlagala, da o njej odloči Višje sodišče v Ljubljani.
Dolžnica je svoj predlog z vlogo z dne 19.10.1999 obrazložila z navedbo, da "že časovni zamik kaže na dvom o strokovnosti" in se pri tem sklicevala na ustavno pravico do odločitve v razumnem roku.
Navedla je še, da jo je zastopal odvetnik X. X., ki ima na Višjem sodišču v Kopru dobre zveze in bi lahko vplival na sodnike.
Predlog ni utemeljen.
Zakon o pravdnem postopku v 67. členu določa, da lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dolžnica se sklicuje na to določbo. Vendar v obravnavani zadevi razlogi za delegacijo pristojnosti niso izkazani. Dolžničin predlog, podan v njeni pritožbi z dne 24.10.1998 (napačno datirani 24.11.1998), ni bil dovolj določen, tako da je pritožbeno sodišče utemeljeno zahtevalo od prvostopnega sodišča, da razjasni, ali zahteva izločitev sodnikov ali delegacijo pristojnosti. Zato pritožbenemu sodišču ni mogoče utemeljeno očitati zavlačevanja postopka.
Prav tako ni utemeljen dvom, ki ga izraža dolžnica glede nepristranosti sodišča. Okoliščina, da je bil X. X. pripravnik pri tem sodišču in kasneje kot odvetnik v stikih s sodniki, nima nobenega vpliva na nepristranost sodišča. Odvetniški pripravniki redno opravijo del pripravniške prakse na sodiščih in vsi odvetniki imajo po naravi svojega dela vsakodnevne stike s sodniki. To pa ne pomeni, da imajo možnost na nedovoljen način vplivati na delo sodnikov. Tak očitek bi bil upošteven, če bi bil konkretiziran in bi ga bilo zato mogoče preveriti. V obravnavanem primeru, ko je bil odvetnik X. prej pooblaščenec dolžnice, pa sploh ni razumljivo, zakaj naj bi deloval proti njenim interesom.
Glede na navedeno dolžnica ne zatrjuje okoliščin, zaradi katerih bi drugo sodišče laže opravilo postopek. Razlogi, ki jih navaja, niso tehtni razlogi v smislu določila 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije njenemu predlogu ni ugodilo.