Jedro

V primeru izvršbe zoper več dolžnikov, ki so materialni sosporniki, velja krajevna pristojnost sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih, tudi za ostale dolžnike.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Upnik je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 436.969,20 SIT zoper dolžnika J.B. iz L. in dolžnico E.D. iz Ž. Zoper prvega dolžnika je predlagal izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, zoper drugo dolžnico pa izvršbo na plačo oziroma druge stalne denarne prejemke.

Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom, opr. št. I 4627/2004-4 z dne 19.4.2004 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v izvršilni zadevi zoper drugo dolžnico, ker je za izvršbo zoper njo glede na njeno stalno prebivališče pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

Okrajno sodišče v Žalcu ni sprejelo pristojnosti in je dne 18.6.2004 predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči v sporu o pristojnosti. Navedlo je, da je podlaga za izdajo sklepa o izvršbi izpisek iz poslovnih knjig, iz katerega izhaja, da sta po pogodbi o prodaji na obroke št... oba dolžnika solidarna dolžnika. Njune obveznosti se očitno opirajo na isto dejansko in pravno podlago, gre za materialna sospornika, za katera na podlagi 49. člena ZPP velja, da je za oba krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za enega izmed njiju.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Tako izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet kot tudi izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke spadata v poglavje izvršbe na denarno terjatev dolžnika. Po 100. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98, 75/2002 in 16/2004) je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Čeprav druga dolžnica E.D. nima stalnega prebivališča na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je krajevno pristojno po prebivališču prvega dolžnika J.B., je zmotno stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, da to ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo proti drugi dolžnici. Upnik je namreč vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper oba dolžnika, predlagal, da se obema naloži plačilo terjatve ter se ta od obeh prisilno izterja. Pri tem se je upnik oprl na verodostojno listino, to je izpisek iz poslovnih knjig z dne 3.12.2003 (A2), po katerem naj bi oba dolžnika po pogodbi o prodaji na obroke št. 07519 dolgovala upniku 436.969,20 SIT. Iz navedenega je ugotoviti, da zatrjevane obveznosti vsakega od dolžnikov izhajajo iz iste dejanske in pravne podlage, kar pomeni, da gre za materialna sospornika v smislu 1. točke prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002 in 2/2004). Za materialne sospornike pa velja po 49. členu ZPP posebna krajevna pristojnost v primeru, da za vse od njih ni krajevno pristojno isto sodišče. V primeru več tožencev, ki so materialni sosporniki, je krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih. V izvršilnem postopku ni posebnih določb o krajevni pristojnosti v primeru, da je izvršba hkrati predlagana zoper več dolžnikov. V tem primeru ni nobenih ovir, da se v skladu s 15. členom ZIZ smiselno uporabijo določbe 49. in 191. člena ZPP in velja torej tudi za več dolžnikov, ki so materialni sosporniki, krajevna pristojnost tistega sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih. Glede na to je pritrditi predlogu, da velja tudi za drugo dolžnico, ki je materialna sospornica prvega dolžnika, krajevna pristojnost sodišča, ki je pristojno zanj. Zaključiti je torej, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev proti drugi dolžnici tudi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato v sporu o pristojnosti tako tudi odločilo na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.