Jedro

Za položaj, ko stroški nastanejo brez stvarne potrebe, gre v načelu tudi tedaj, ko predlagatelj postopek sproži, pa kasneje predlog umakne. Izhodiščno pravilo v takšnem primeru mora zato biti, da nasprotnemu udeležencu povrne njegove stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlagateljici naložilo povračilo stroškov nasprotnega udeleženca v znesku 328,74 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga spremembo odločitve v smeri, da udeleženca nosita vsak svoje stroške, njej pa naj se povrnejo stroški pritožbenega postopka. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, njeni pritožbi stroški pa naj se štejejo za nadaljnje stroške postopka. Opozarja, da v obravnavani zadevi ni šlo za klasičen nepravdni postopek, ampak za postopek, ki ga je zakonodajalec določil in uredil v predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, predvsem v petem odstavku 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Prvostopenjsko sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo – določilo 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (1), ki določa temeljno pravilo nepravdnih postopkov: stroške načeloma trpi udeleženec, v čigar korist je bil postopek uveden; po načelu krivde pa je mogoče zahtevati povračilo stroškov od nasprotnega udeleženca. Predmetni postopek predlagateljica ni uvedla zaradi lastnih interesov in koristi, ampak izključno in samo zaradi varovanja koristi mladoletnih otrok. Otroka sta bila pred začetkom stika nervozna, k očetu si nista želela in sta jokala. Ta postopek pa je pozitivno vplival na nasprotnega udeleženca, saj se je izvrševanje stikov med njim in mladoletnima otrokoma uredilo do te mere, da problemov okoli izvrševanja stikov skoraj ni več. Otroka stikov z očetom ne zavračata, zato tudi niso več potrebne intervencije centra za socialno delo ali policije. Ker je postopek tekel zaradi ureditve razmerja med starši in otroki, ni mogoče uporabiti splošnih načel o pravdnih stroških. V teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravila o zbiranju procesnega gradiva, oficialno načelo pa v določenih primerih narekuje odločanja preko in brez zahtevka. Zato bi bilo primerno, da bi sodišče o stroških odločilo po prostem preudarku in bi upoštevalo vse okoliščine tega primera ter jih pravično ovrednotilo. Z izpodbijano odločbo pa je prvostopenjsko sodišče kršilo tudi procesna pravila postopka, saj bi moralo pri odločanju o zahtevi nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov uporabiti 413. člen Zakona o nepravdnem postopku (2), ki določa pravila postopka v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje ter izpostavlja več odločb višjih sodišč, ki urejajo situacije v primeru končanja postopkov iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V nepravdnih postopkih se obravnavajo osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge, z zakonom določene zadeve. Vsem je skupno, da sodišče ne odloči o sporu med strankama, temveč uredi določena stanja in razmerja. Glede na to, da se v nepravdnem postopku praviloma ne rešujejo spori oziroma nasprotujoči si interesi udeležencev postopka, je zakonodajalec temu primerno v 35. členu ZNP postavil temelje za odločanje o stroških postopka. Primarno trpi vsak udeleženec svoje stroške postopka, kar je odraz tega, da imajo praviloma od meritorne odločitve v nepravdnem postopku vsi udeleženci koristi oziroma interes za ureditev razmerja s sodno odločbo. Za situacije, ko temu ni tako, pa ZNP v četrtem do šestem odstavku 35. člena določa izjeme, ko stroške trpi eden ali nekateri od udeležencev. Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. V takšnih primerih je treba, skladno s 37. členom ZNP, smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (3).

6. Zakon o pravdnem postopku v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Vendar pa navedeno iz konkretnega postopka ne izhaja. Predlagateljica s predlogom za začasno odredbo ni uspela, saj niti ni izkazala verjetnosti terjatve. Brezpredmetno je tudi njeno sklicevanje, da je bil postopek uveden izključno in samo zaradi varovanja koristi mladoletnih otrok. Celoten postopek ne daje podlage, da bi bila otroka kakorkoli ogrožena in ne potrjuje predlagateljičinih zatrjevanj o neustreznem obnašanju nasprotnega udeleženca pri stikih.

7. Ker je predlagateljica predlog umaknila, ni bilo podlage za uporabo določbe 413. člena ZPP, saj razlogi za umik iz vloge z dne 7. 3. 2014 ne izhajajo. Šele v pritožbi pojasnjuje, da je prav predmetni postopek pozitivno vplival na nasprotnega udeleženca in da ni več težav pri izvrševanju stikov, kar pa predstavlja pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevat, saj bi takšno pojasnilo lahko podala že ob samem umiku predloga.

8. Ker je predlagateljica nasprotnemu udeležencu povzročila stroške postopka, pri čemer pa se je naknadno izkazalo, da je bila povzročitev teh stroškov storjena brez stvarne potrebe, bi bilo neutemeljeno, da bi moral te stroške nositi nasprotni udeleženec. Za položaj, ko stroški nastanejo brez stvarne potrebe, gre v načelu tudi tedaj, ko predlagatelj postopek sproži, pa kasneje predlog umakne. Izhodiščno pravilo v takšnem primeru mora zato biti, da nasprotnemu udeležencu povrne njegove stroške; pravna podlaga za takšno odločitev pa je krivdno načelo, ki je uzakonjeno v petem odstavku 35. člena ZNP, na katerega se prvostopenjski sklep tudi sklicuje. Možna je tudi drugačna odločitev, vendar le pod pogojem, da okoliščine konkretnega primera narekujejo izključitev pravila, ki uvaja krivdno načelo. Takšnih okoliščin pa v tem postopku ni izkazanih.

9. Ker pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev ima podlago v 2. točki 365. člena ZPP.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP, po kateri udeleženci trpijo vsak svoje stroške postopka.

(1) Ur. l. SRS, št. 30/1986 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZNP

(2) pravilno Zakona o pravdnem postopku, opomba sodišča,

(3) primerjaj II Cp 2623/2009, I Cp 468/2008, I Cp 421/2011, II Cp 1736/2012 in druge