Jedro

V primeru etažne lastnine, ki nastane s preoblikovanjem enovite samostojne lastninske pravice, zemljiška parcela pridobi položaj splošnega skupnega dela stavbe. Lastninska pravica na zemljiški parceli izgubi pravno lastnost samostojne lastninske pravice in se vključi v lastninsko pravico (etažno lastnino v ožjem pomenu) na vsakem prostorskem delu s položajem posameznega dela stavbe v etažni lastnini (do določenega idealnega deleža). Meja med zemljiškima parcelama zato sama po sebi ne more kazati na niti lastništvo posameznega dela stavbe, niti na lastništvo skupnega dela stavbe.

Z vložitvijo tožbe na podlagi 99. člena SPZ mora tožnik dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico ali da je njen domnevni lastnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki stroške tega pritožbenega postopka v znesku 229,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožniki zatrjujejo poseg v njihovo lastninsko pravico na skupnem delu stavbe (strehi večstanovanjske hiše št. 350 k.o. ... - v nadaljevanju stavba 350) ter v lastninsko pravico prve tožnice na delu podstrešja v tej stavbi. Zato zahtevajo, da toženec opusti vsakršno poseganje v lastninsko pravico, še zlasti pa, da se mu prepove izvajati gradbena dela na strehi in na podstrešju stavbe 350. Ker je toženec podrl mejni zid med stavbama, ki je nosil streho med obema stavbama, ki je kljub navodilom statika ostala nepodprta, pa zaradi povzročanja trajnih poškodb na stavbi 350 zahtevajo še, da toženec vzpostavi stanje pred posegom tako, da odstrani spodnje strešno okno, ki je vgrajeno v streho stavbe 350, ter zid iz siporexa v višini do 2 metra in dolžini do 10 metrov, ki je zgrajen na podstrešju stavbe, ter vzpostavi zid na mejo med stavbo 350 in stavbo št. 344 k.o. ... (v nadaljevanju stavba 344).

2. Z izpodbijanim delom uvodoma navedene sodbe je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka gornji tožbeni zahtevek zavrnilo ter pod III. točko izreka odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pravdnega postopka.

3. V pravočasni pritožbi zoper zgoraj opisani zavrnilni del sodbe (pod I. točko izreka) ter zoper stroškovno odločitev (pod III. točko izreka) tožniki uveljavljajo pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Utemeljujejo, da bi moralo sodišče na podlagi načela superficies solo cedit upoštevati mejo med parcelama, na katerih stojita stavbi 350 in 344, ter dejstvo, da se sporni del strehe in podstrešja nahaja na parceli, na kateri stoji stavba 350. Ker se na novo zgrajen zid nahaja okoli 7,5 m od meje med parcelama, je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo potek meje med stavbama 350 in 344 ter neutemeljeno zavrnilo predlagano angažiranje izvedenca geodetske stroke. Meni, da ni mogoče uporabiti izjeme od načela superficies solo cedit, saj si je toženec sporni podstrešni del stavbe 350 prilastil po tem, ko je bila tudi v stavbi 344 vzpostavljena etažna lastnina. V Pogodbi o fizični delitvi nepremičnine, v Poročilu o ugotovitvi vrednosti, na skicah ter s Sporazumu o oblikovanju etažne lastnine je jasno, da se podstrešni prostor in vsi ostali deli stavbe pod podstrešjem nahajajo vse do parcelne meje s parcelo št 170 in stavbo 344. V Sporazumu o delitvi se izrecno ne omenja 10 m² iz razloga, ker se pri izračunu površine dela stavbe ne upošteva površine prostorov, po katerih se samo hodi med vzdrževanjem, npr. nepohodnih podstrešnih prostorov. Toženec je razširil stanovanje preko obsega, ki sta ga uporabljala njegova pravna prednika. Sporni prostor tudi ni bil zaobsežen pri etažiranju stavbe 344, o kateri tožniki niso bili obveščeni. Zato je izkazana močnejša pravica tožnikov. Glede očitkov škodnih vplivov pa tožniki uveljavljajo kršitev pravice do sodnega varstva, ker sodišče ni presojalo njihovih navedb in predlaganih dokazov. Menijo, da bi lahko šele mnenje in izvid sodnega izvedenca gradbenika statika, ob pogoju, da bi ugotovi škodni vpliv zaradi odstranitve spornega zidu, lahko ponudilo drugačne gradbene rešitve. Predlagajo razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje in priglašajo pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Toženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Uvodoma uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožba določno ne utemeljuje. Zato je na tako posplošeni očitek moč odgovoriti le, da kakšna od postopkovnih kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi po uradni dolžnosti, ni podana (drugi odstavek 350. čelna Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

7. Po 8. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremični, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine - vendar le, če zakon ne določa drugače. Pritožbeno ni sporno, da je stavba 350 v etažni lastnini, kar izhaja tudi iz zemljiškoknjižnih izpiskov v spisu. V primeru etažne lastnine1, ki nastane s preoblikovanjem enovite samostojne lastninske pravice, zemljiška parcela pridobi položaj splošnega skupnega dela stavbe. Lastninska pravica na zemljiški parceli izgubi pravno lastnost samostojne lastninske pravice in se vključi v lastninsko pravico (etažno lastnino v ožjem pomenu) na vsakem prostorskem delu s položajem posameznega dela stavbe v etažni lastnini (do določenega idealnega deleža)2. Meja med zemljiškima parcelama zato sama po sebi ne more kazati na niti lastništvo posameznega dela stavbe, niti na lastništvo skupnega dela stavbe. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo materialnopravno pravilno, ko trditve o lastništvu spornega dela strehe in prostora pod to streho ni presojalo na podlagi meje med parcelama, na katerih stojita stavbi 350 in 344. 8. Z vložitvijo tožbe na podlagi 99. člena SPZ mora tožnik dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico ali da je njen domnevni lastnik. Etažna lastnina, torej lastnina posameznega dela stavbe in solastnina skupnih delov, je v stavbi 350 nastala na pravnega posla, in sicer na podlagi Sporazuma o delitvi lastninske pravice na nepremičnini v etažno lastnino in pogodbe o neodplačni razdružitvi solastnih nepremičnin z dne 25. 4. 2018 (v spisu pod prilogo A313 - v nadaljevanju Sporazum). Podlaga za nastanek etažne lastnine ni Pogodba o fizični delitvi nepremičnine z dne 4. 7. 2003 (v spisu pod prilogo A24 in na list. št. 211 - v nadaljevanju Pogodba) kot to tožniki trdijo tudi v pritožbi. Toženec je tožnike, ki so zatrjevali lastništvo spornih stvari na podlagi Pogodbe, že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje opozoril, da niso podali relevantnih navedb o tem, na podlagi česa si lastijo sporni del strehe in sporni prostor4. Tožniki so sicer nato predložili še Sporazum, vendar brez, da bi podali ustrezne navedbe5. Zgolj dokaz pa manjkajoče relevantne trditvene podlage glede lastništva spornega dela strehe in spornega prostora v stavbi 350 ne more nadomestiti (7. člen ZPP).

9. Kljub temu, da se zavrnitev tožbenega zahtevka izkaže za pravilno že zato, ker iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost zahtevka po materialnem pravu, velja odgovoriti še na pritožbeno kritiko dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporni del strehe ter sporni prostor pod poševnino te strehe v velikosti 10 m², na račun katerega je toženec povečal svoje mansardno stanovanje, nista bila predmet delitve po Pogodbi. Glede spornega prostora je še ugotovilo, da tudi po Sporazumu ne spada v okvir podstrešja, saj spornih 10 m² ni vključenih v kvadraturo podstrešja v okviru posameznega dela stavbe. V zvezi s spornim delom strehe pa je pojasnilo, da je predvsem na podlagi ogleda ugotovilo, da gre za del strehe nad stavbo 344, ki je v naravi povsem ločena in različna od strehe nad stavbo 350, v kateri so etažni lastniki tožniki.

10. Pritožba pravilnosti gornjih ugotovitev ne more omajati s trditvijo, da sta sporni prostor in streha dela stavbe 350 in s tem lastnina tožnikov zato, ker v Pogodbo nista bila vključena zgolj zaradi načina izračuna površine stavbe in ker nista bila zaobsežena pri oblikovanju etažne lastnine v stavbi 344. S Pogodbo so namreč tožniki stanovanjsko hišo razdelili na devet enot, v nobeno od teh pa sporni prostor in del strehe nista vključena. S Pogodbo ni bila oblikovana etažna lastnina, torej posamezni in skupni deli stavbe, kot je bilo to pojasnjeno že zgoraj. Zato sodišče prve stopnje spornega prostora pravilno ni štelo za zatrjevani posamezni del stavbe v lasti prve tožnice, spornega dela strehe pa ne za zatrjevani skupni del v lasti tožnikov.

11. Ob odsotnosti relevantnih trditev glede posameznih in skupnih delov stavbe 350 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem geodetom zaradi ugotovitve, ali s strani toženca zaseden del podstrešja pripada k stavbi 350, pa tudi izvedbo dokaza z izvedencem statikom zaradi ugotovitve škodljivih vplivov v zvezi z zahtevano vzpostavitvijo prejšnjega stanja. Sodišče namreč ni dolžno izvajati dokazov, s katerimi naj bi se ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.

12. Ker tožniki niso izkazali zatrjevane kršitve lastninske pravice, pa tudi domnevne ne, saj trditev, da bi bili dobroverni lastniški posestniki (domnevni lastniki) niti niso podali, se zavrnitev zahtevka izkaže za materialnopravno pravilno (99. člen SPZ).

13. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče uradoma, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

14. Toženec, ki je na pritožbo obrazloženo odgovoril, je upravičen do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, saj tožniki s pritožbo niso uspeli (prvi odstavek 165. člena ter prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP). Odmera stroškov na znesek 229,50 EUR6 je razvidna iz v odgovoru na pritožbo specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 263). V kolikor tožniki tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bodo povrnili, so dolžni plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, načelno pravno mnenje - občna seja VSS, 13. 12. 2006).

1 Po prvem odstavku 105. člena SPZ je etažna lastnina lastnina posameznega dela stavbe in solastnina skupnih delov. 2 Več N. Plavšak et al.: Komentar Stvarnopravnega zakonika, 1. knjiga, Lastninska pravica in etažna lastnina, Planet GV, ABC nepremičnine, Ljubljana 2019, str. 470. 3 Sporazumu o delitvi lastninske pravice na nepremičnini tožniki niso priložili elaborata, ki je bil kot del tega sporazuma podlaga za vpis etažne delitve, stavbe in njenih prostorskih delov v kataster stavb. 4 Glede na to, da je na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb tožnike opozoril toženec, materialno procesno vodstvo sodišča ni bilo potrebno (285. člen ZPP). 5 Tožniki niso zatrjevali, katere dele stavbe sporni prostor in sporni del strehe predstavljata po elaboratu in kateri prostorski del sta sporna prostora pridobila na podlagi Sporazuma. 6 Vrednost storitve je določena upoštevaje vrednost spornega predmeta na pritožbeni stopnji v znesku 4.000,00 EUR.