Jedro

Za odločitev o začetku stečajnega postopka na podlagi določbe 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP (neizpodbojna domneva) mora upravičeni predlagatelj podati v predlogu ustrezne trditve v razmerju do vseh pri njem zaposlenih delavcev, oziroma vsaj na določeno kategorijo ali na določeno število delavcev.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje 28. 3. 2014 začelo stečajni postopek nad pravno osebo: M. d.o.o. (1. točka izreka), imenovalo je upraviteljico D. Č. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike: Odvetniška družba X d.o.o. (3. točka izreka).

2. Sklep je bil objavljen 28. 3. 2014, pooblaščencu dolžnika pa je bil tudi vročen istega dne. Rok za pritožbo se je iztekel s 14. 4. 2014. Zoper sklep sta se pritožila dolžnik in družbenik N. L. V pritožbah in s pravočasno vloženimi dopolnitvami k pritožbam sta uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču prve stopnje sta predlagala, da izpodbijani sklep nadomesti s sklepom o zavrnitvi upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, podrejeno pa da pritožbi posreduje v reševanje pristojnemu višjemu sodišču, ki naj pritožbam ugodi in izpodbijani sklep spremeni na način, da predlog upnika za začetek stečajnega postopka zavrne.

3. O pritožbah se je izjavila tudi stečajna upraviteljica z vlogo z dne 7. 4. 2014. Navedla je, da dolžnik ob začetku stečajnega postopka ni imel blokiranih računov, da je posloval ter da se je pred začetkom stečaja z največjim upnikom načeloma dogovoril o reprogramiranju finančnih obveznosti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek na predlog upnika M. H. Ugotovilo je, da je bil upnik od 1. 11. 2001 pa najmanj do meseca februarja 2012 v delovnem razmerju pri dolžniku, kar dokazuje pravnomočna sodba Delovnega sodišča V Celju Pd 305/2011 z dne 17. 10. 2011. Nadalje je ugotovilo, da nedvomno za to obdobje pripada upniku plača po pogodbi o zaposlitvi ter da dolžnik upniku iz tega naslova zamuja s plačilom plač več kot dva meseca. Ugovore dolžnika glede prenehanja obveznosti do navedenega upnika kot bivšega zaposlenega delavca je sodišče prve stopnje zavrnilo ter zaključilo, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom po 3. točki 231. člena ZFPPIPP.

6. Pogoj, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek kot eden izmed insolvenčnih postopkov, ki jih ureja ZFPPIPP, je njegovo stanje insolventnosti. Pritožnika predvsem nasprotujeta zaključkom sodišča prve stopnje, da je dolžnik insolventen. S pritožbama utemeljeno izpodbijata dejstva, ki predstavljajo domnevno bazo, na kateri je sodišče gradilo zaključek o insolventnosti dolžnika.

7. Sodišče prve stopnje je tudi po stališču pritožbenega sodišča odločitev o začetku stečajnega postopka, glede na trditve v upnikovem predlogu, da dolžnik upniku ni izplačal plač, materialno pravno zmotno oprlo na določbo 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot tri mesece zamuja s plačilom plač delavcem ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Citirana določba zakona se nanaša na tiste dolžnike, ki plače izplačujejo neredno in ne odvajajo prispevkov svojim delavcem. Za odločitev o začetku stečajnega postopka na podlagi določbe 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP mora upravičeni predlagatelj podati v predlogu ustrezne trditve, iz katerih stanje pri dolžniku, ki je zakonsko sankcionirano z neizpodbojno domnevo, da je tak dolžnik insolventen, izhaja v razmerju do vseh pri njem zaposlenih delavcev, oziroma se nanaša na določeno kategorijo ali na določeno število delavcev. Tudi v primeru, če gre za enega zaposlenega delavca pri dolžniku, ki mu dolžnik ne izplačuje plač in prispevkov, se stanje insolventnosti dolžnika prav tako domneva. Ne more pa na tej domnevi insolventnosti sodišče začeti stečajnega postopka po predlogu delavca, ki le trdi, da dolžnik njemu ni plačal obveznosti, če hkrati iz njegovih trditev in dokazov ne izhaja obstoj zakonsko predpisanega (splošnega) stanja dolžnika v razmerju tudi do drugih pri njem zaposlenih delavcev. Upnik bi moral v konkretnem primeru, zato da bi izkazal stanje insolventnosti dolžnika na podlagi domneve iz 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP (in si tako olajšal dokazovanje insolventnosti dolžnika) podati še ustrezne trditve o tem, da dolžnik tudi v razmerju do ostalih delavcev svojih obveznosti ne izpolnjuje oziroma, da zamuja z njihovo izpolnitvijo več kot tri mesece. Tega pa upnik ni trdil, razen da je, kolikor je njemu poznano, v letu 2013 dolžnik odpustil vse zaposlene delavce in da le še minimalno posluje. Te trditve pa je družbenik dolžnika izpodbil s pritožbenimi trditvami, da dolžnik zaposluje 15 delavcev, ki redno dobivajo plače in tudi podprl z izjavami delavcev o tem dejstvu. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožnikoma, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejstva, da je dolžnik zamujal s plačilom obveznosti le do upnika M. H., zmotno sklepalo da obstoji pri dolžniku v razmerju do njegovih zaposlenih delavcev stanje iz 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP.

8. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje materialno pravno zmotno ocenilo, da je upnik v konkretnem primeru izkazal pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih velja domneva insolventnosti dolžnika po določbi 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zato je pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Upnik je namreč predlog za začetek stečajnega postopka utemeljeval tudi z dejstvi, da je dolžnik postal insolventen; dolžnik je na predlog upnika obrazloženo ugovarjal, da ni insolventen; opravljen pa je bil tudi že narok za začetek začetek stečajnega postopka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZFPPIPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči, ali je predlog upnika utemeljen glede na trditve in dokaze dolžnika o tem, da ni insolventen.

9. Odločitev o pritožbenih stroških, ki jih pritožnika uveljavljata zoper upnika, se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).