Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače v spornem obdobju do ponovnega poziva nazaj na delo, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. Zavezanka za vračilo denarnega nadomestila toženki je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pritožba neutemeljeno razlaga, da je odpadla pravna podlaga in da je brez pravnega temelja toženka obogatena na škodo tožeče stranke, saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe sodišča. Zato neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi, z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II. Stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 9.865,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti stroške postopka v višini 985,15 EUR, v roku 15 dni brezobrestno, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper navedeno sodbo tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo v konkretnem sporu med strankama sporno zgolj pravno vprašanje, ali je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki znesek, ki ga je prejela od tožeče stranke na podlagi pravnomočne sodbe iz naslova nadomestila plač, upoštevajoč, da je prejela tudi znesek v enaki višini in za enako obdobje iz naslova nadomestila med brezposelnostjo s strani ZRSZ. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi tožena stranka ni bila obogatena brez pravnega temelja na škodo drugega in da tožeča stranka nastale situacije ne more sanirati v predmetnem sporu. Meni, da je bistveno, da je tožeča stranka plačala v korist tožene stranke nekaj kar ni bila dolžna plačati. Tožeča stranka je namreč svojo dolžnost plačati obveznost po pravnomočni sodbi v celoti izpolnila in toženki izplačala plače, odvedla ustrezne davke in prispevke, pri čemer je toženka za isto obdobje dobila enak znesek s strani ZRSZ, ker je bila v času od 2. 5. 2006 do 10. 5. 2007 prijavljena kot brezposelna oseba. Tako je toženka dobila za enako obdobje plačano dvakratno nadomestilo, za takšno dvakratno plačilo pa ni podan noben razlog, še manj pravna podlaga. Ko je tožeča stranka toženki izpolnila obveznost po pravnomočni sodni odločbi, še ni bila seznanjena z zahtevkom ZRSZ in ji sploh ni bilo znano, da bi zavod toženki karkoli plačal, prav tako pa ji ni bila znana višina in narava zneskov. Navaja, da je tožena stranka ni obvestila, da bi s strani zavoda karkoli prejela. Da obstoji terjatev zavoda, je tožeča stranka izvedela šele z dopisom z dne 5. 9. 2012 in opominom pred tožbo. Meni, da je bila toženka neupravičeno obogatena in je tako potrebno uporabiti določbo 190. člena OZ, prav tako pa bi tožena stranka morala ravnati pošteno in tožeči stranki sporočiti, da je enak znesek že prejela s strani zavoda. S tem, ko je navedeno zamolčala, pa je ravnala nepošteno in je tožečo stranko tudi zavedla, da je izvedla dvakratno plačilo. Priglaša pritožbene stroške.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s sprem., ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so naslednja: - da je bila s pravnomočno sodbo opr. št. Pd 413/2005 z dne 5. 9. 2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1333/2007 z dne 17. 6. 2008 ugotovljeno, da je nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je dne 29. 9. 2005 podala tožeča stranka toženki, da ji delovno razmerje ni prenehalo, temveč je trajalo še naprej z vsemi pravicami iz njene pogodbe o zaposlitvi ter je bilo tožeči stranki naloženo, da mora toženko pozvati nazaj na delo in ji do vrnitve nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ki bi ji šle, če ji delovno razmerje ne bi prenehalo (A14); - da je skladno s pravnomočno sodbo tožeča stranka vse svoje obveznosti, naložene z navedeno sodbo, v celoti izpolnila; - da je bila toženi stranki z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas od 2. 5. 2006 do 10. 5. 2007, pri čemer ji je zavod iz navedenega naslova izplačal skupno 9.865,08 EUR; - da je Zavod RS za zaposlovanje vračilo nadomestila med brezposelnostjo za isto obdobje v znesku 9.865,08 EUR zahteval od tožeče stranke, ki je to obveznost tudi izpolnila.
7. Ob navedenih dejstvih je sodišče prve stopnje, upoštevajoč sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pravilno materialnopravno zaključilo, da je bila tožeča stranka dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače v obdobju od 1. 5. 2006 dalje do ponovnega poziva nazaj na delo, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe opr. št. Pd 413/2005 z dne 5. 9. 2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1333/2007 z dne 17. 6. 2008. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. Zavezanka za vračilo denarnega nadomestila toženki je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pritožba neutemeljeno razlaga, da je odpadla pravna podlaga in da je brez pravnega temelja toženka obogatena na škodo tožeče stranke, saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe sodišča(1). Zato neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi opr. št. Pd 413/2005 - z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
8. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi in niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
9. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).
(1) Že iz tožbenega zahtevka jasno izhaja, da tožeča stranka zahteva vrnitev preplačila (nadomestila) plače in ne vrnitev denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki ga je bila po odločbi zavoda dolžna vrniti sama (kot delodajalka).