Jedro

Določilo, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firme drugih družb pomeni, da mora biti izključena kakršnakoli možnost zamenljivosti firme ene družbe s firmo druge družbe. Predmet presoje je, ali se firma družbe jasno razlikuje od firme drugih družb, ne le firma kot celota, ampak tudi njen posamezen del, in v konkretnem primeru je takšen del fantazijski dodatek, ta pa se ne razlikuje v zadostni meri od že vpisanega.

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodnega referenta. V obrazložitvi je navedlo, da je predlagatelj predlagal spremembo svoje firme v: ACTUAL, informacijske tehnologije d.o.o., skrajšano: ACTUAL d.o.o. Fantazijski dodatek "ACTUAL" pa ni določen v skladu z 2. alinejo 3. odst. 20. čl. ZGD, saj je očitno, da ta beseda ne sodi med besede mrtvega jezika (napr. latinščine ali stare grščine), ravno tako ne gre za besedo, ki v nobenem svetovnem jeziku ne bi imela določenega pomena, pač pa gre za angleško besedo "actual", ki v slovenskem prevodu pomeni dejanski ali sedanji. Proti navedenemu sklepu je predlagatelj po svojem pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri opozarja, da se sodišče v tem sklepu ni spuščalo v razloge, ki jih je v zavrnitvi navedla sodna referentka, kakor tudi ne v razloge, ki jih je v ugovoru navajal predlagatelj, temveč kot razlog zavrnitve navaja povsem drug razlog, češ da je firma predlagatelja v tujem jeziku. Stališče sodišča je zmotno iz preprostega razloga, ker je spregledalo, da se fantazijski dodatek ACTUAL že nahaja v obstoječi firmi in skrajšani firmi predlagatelja in da torej ne gre za neko novo poimenovanje. Sprememba je le v tem, da se tako v firmi, kot tudi v skrajšani firmi briše dodatek I.T., kar je sicer storjeno z razlogom, da bo družba oz. njena spletna stran lažje dostopna preko najrazličnejših spletnih brkljalnikov. To sicer ni bistven element pritožbe, bistveno je to, da stališče sodišča, kot ga je zavzelo v napadenem sklepu, dejansko predstavlja nedopustno retroaktivnost, saj pritožniku v firmi ne pusti uporabe besede, ki je že sedaj sestavni del firme. Sodišče v obrazložitvi sklepa navaja, da se beseda ACTUAL ne nahaja v slovarju slovenskega knjižnega jezika ter da se nahaja v vsakem angleškem slovarju. Po drugi strani za sodišče ni nobenega dvoma, da beseda ACTUAL ni beseda mrtvega jezika, ne da bi to svoje stališče podrobneje obrazložilo. Preizkus torej ni mogoč, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka. V predmetni zadevi se postavi tudi vprašanje, kako naj sodišče ravna v primeru, ko ima določena beseda svoj pomen tako v živem, kot tudi v mrtvem jeziku. Zmotno je stališče sodišča, da ni dvoma o tem, da beseda actual nima svojega pomena v latinskem jeziku, saj ima množica besed romanskega, pa tudi anglosaksonskega izvora, svoje korene v latinskih besedah, latinskega izvora pa je tudi beseda actual, ki izvira iz latinske besede "actualis". Torej, v kolikor ima določena beseda svoj pomen v katerem izmed mrtvih jezikov, hkrati pa tudi pomen v katerem izmed živih jezikov, ne more biti dvoma o tem, da je taka beseda v firmi dopustna, in sicer toliko bolj, kolikor gre za besedo, ki ima poleg pomena v mrtvem jeziku tudi pomen v kakem jeziku držav EU. Pri celi zadevi pa je treba upoštevati tudi načelo enakosti pred zakonom, ki je ustavno zajamčena kategorija. Za sodišče je sporna beseda ACTUAL, ki ima svoj pomen v angleškem jeziku, vendar ima (poleg pomena v latinskem) tudi svoj pomen v španskem jeziku, kar je prav tako mogoče preveriti v vsakem španskem slovarju. Sodišče pri tem spregleda, da živi jezik ni samo angleški jezik, temveč da je živih jezikov nekaj tisoč ter da mrtva jezika nista samo latinščina in stara grščina, temveč da jih je najbrž nekaj tisoč. Vprašanje vpisa firme v tujem ali mrtvem jeziku ne more biti prepuščeno temu, ali posamezni referent ali sodnik slučajno pozna kak tuj ali kak mrtvi jezik in je nesporno, da sodišče ne pozna in ne more poznati vseh živih ali mrtvih jezikov. Sodišča v Sloveniji dnevno vpisujejo firme, ki v nam znanem slovenskem jeziku ničesar ne pomenijo, pri tem pa se ne sprašujejo, ali te besede imajo kak pomen v vietnamskem, svahili, portugalskem, laponskem, japonskem, retoromanskem, afrikanskem, kitajskem ali kakem drugem živem jeziku. Če torej sodišče dopusti vpis firme v sodni register, ki v slovenskem jeziku nima pomena, pri tem pa spregleda, da ima ta beseda svoj pomen v kakem drugem živem jeziku iz preprostega razloga, ker je ta tuj jezik na območju Slovenije manj poznan, je dejstvo, da se krši načelo enakosti pred zakonom, tako ravnanje pa predstavlja nedopustni pravni voluntarizem. Glede na navedeno se sodišče ne sme sklicevati na zakonsko določbo, kolikor je ne more enakopravno uporabiti za vse subjekte vpisa v register in kar pravzaprav napotuje na zaključek, da se določba 20/1 čl. ZGD ne more uporabiti za fantazijski dodatek, temveč le na tisti del firme, ki napotuje na dejavnost. Ta je tisti, ki mora biti v slovenskem jeziku.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima predlagatelj v sodni register vpisano dodatno sestavino firme (t.im. fantazijski dodatek), ki se glasi: "ACTUAL I.T.", predlagal je vpis spremembe te dodatne sestavine firme v : "ACTUAL", torej drugačno dodatno sestavino od že vpisane, razlika med obema je v označbi "I.T." in slednja je razlikovalni znak med obema. In če je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (v zvezi s sklepom referenta z dne 30.12.2003) predlog za vpis firme s spremenjeno dodatno sestavino zavrnilo, to ne pomeni nedopustne retroaktivnosti, ker gre, kot že rečeno, za drugačno dodatno sestavino od že vpisane, predlagatelj ostaja s takšno firmo, kot je vpisana v sodni register, nedopusten poseg v firmo zato ni bil izvršen in je pritožba v tem delu neutemeljena. Na obširno polemiziranje v pritožbi o tem, ali ima beseda ACTUAL pomen še v katerem drugem tujem jeziku kot v angleškem; ali nima morda korenin v latinskem jeziku oz. kaj je z dopustnostjo tistih besed v firmi, ki imajo določen pomen tako v katerem izmed živih jezikov, pa tudi v katerem izmed mrtvih jezikov, ... pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo, ker je tudi samo na stališču, da je dopustno v dodatni sestavini firme (t.im. fantazijsko poimenovanje), uporabiti besede v (živem) tujem jeziku; 3. odst. 20. čl. v času sprejema sklepa o spremembi firme predlagatelja veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, do ZGD-F), je med drugim določal, da se v firmi lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, "če gre za mrtvi jezik ali fantazijska poimenovanja", kar pomeni, da je slednje lahko (tudi) v živem tujem jeziku. Torej bi bil fantazijski dodatek "ACTUAL" v firmi kapitalske družbe sam po sebi sprejemljiv.

Je pa bil predlog za vpis spremembe firme po mnenju tega sodišča utemeljeno zavrnjen, vendar iz razloga, ki je razviden v sklepu z dne 30.12.2003. ZGD v 21. čl. ureja načelo izključnosti firme, po katerem se mora firma družbe jasno razlikovati od firm vseh drugih družb (1. odst.) in mora sodišče zavrniti predlog za vpis firme v sodni register, ki se (med drugim) ne razlikuje jasno od že registriranih firm v Republiki Sloveniji. Iz obravnavanega spisa je razvidno, da je rezultat preverjanja istovetnosti predlagane firme s firmami ostalih subjektov, vpisanih v sodni register na območju RS pokazal, da je pri Okrožnem sodišču v Mariboru že vpisana firma s fantazijskim dodatkom "AKTUAL" - fonetično gre za isto besedo kot je predlagana sporna firma. Določilo, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firme drugih družb pomeni, da mora biti izključena kakršnakoli možnost zamenljivosti firme ene družbe s firmo druge družbe. Če bi sodišče v obravnavanem primeru dopustilo vpis firme s fantazijskim dodatkom "ACTUAL", bi obstajala realna možnost zamenljivosti s firmo "AKTUAL" trgovina in storitve d.o.o., ki je že vpisana pri drugem registrskem sodišču. Sicer je res, da je v obravnavanem spornem primeru del firme, ki napotuje na dejavnost družbe (tj. "informacijska tehnologija"), drugačna od prej omenjene (tj. "trgovina in storitve"), vendar pa je predmet presoje, ali se firma družbe jasno razlikuje od firme drugih družb, ne le firma kot celota, ampak tudi njen posamezen del, in v konkretnem primeru je takšen del fantazijski dodatek, ta pa se ne razlikuje v zadostni meri od že vpisanega. Glede na v sodni register vpisano dejavnost pri obeh družbah pa tudi ne bi bilo mogoče zaključiti, da je krog oseb, s katerimi vstopa pritožnik v poslovna razmerja, tako različen od kroga, s katerimi vstopa vanje družba z že vpisanim praktično enakim fantazijskim dodatkom v firmi, da se zato ne bi mogle, v primeru oprave predlaganega vpisa, pojavljati nejasnosti o tem, za katero od obeh družb dejansko gre. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 39. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg), pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.