Jedro

Dokumentacija CSD in zapisniki o zaslišanju prič ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo potrebno po določbi 83. člena ZKP iz spisa izločiti. Dokazi, ki jih sodišče na predlog strank ali po uradni dolžnosti izloči iz spisa, ker jih šteje kot nedovoljene dokaze, so tisti, ki so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar pa dokazi, za katere obdolženi predlaga, da se izločijo, niso. Obdolženi namreč tako v predlogu, kot v pritožbi navaja kršitev ustavnih pravic v upravnem postopku in ne v predkazenskem oziroma kazenskem postopku ob pridobivanju dokazov, zato ne more biti uspešen niti, ko se sklicuje na sodno prakso. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za dokaze, ki bi bili pridobljeni s strani državnega organa, policije, sodišča itd. in za katere bi v zakonu bilo določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki bi bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

Izrek

Pritožba obdolženega S.M. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi člena 83 v zvezi z drugim odstavkom 18. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlog obdolženega S.M. za izločitev dokazov z dne 21. 3. 2018, zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se je pritožil obdolženi zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep razveljavi oziroma ga spremeni in predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da dokazi, za katere obdolženi predlaga, da se izločijo iz kazenskega spisa, niso dokazi, ki bi jih bilo potrebno iz spisa izločiti. Dokumentacija CSD X in zapisniki o zaslišanju prič B.Ž.Š.,T.M. in B.R., ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo potrebno po določbi 83. člena ZKP iz spisa izločiti. Dokazi, ki jih sodišče na predlog strank ali po uradni dolžnosti izloči iz spisa, ker jih šteje kot nedovoljene dokaze, so tisti, ki so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar pa dokazi, za katere obdolženi predlaga, da se izločijo, niso. Obdolženi namreč tako v predlogu, kot v pritožbi navaja kršitev ustavnih pravic v upravnem postopku in ne v predkazenskem oziroma kazenskem postopku ob pridobivanju dokazov, zato ne more biti uspešen niti, ko se sklicuje na sodno prakso. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za dokaze, ki bi bili pridobljeni s strani državnega organa, policije, sodišča itd. in za katere bi v zakonu bilo določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki bi bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

5. Zato pritožba obdolženega, ki skuša prepričati, da je sodišče prve stopnje z napadenim sklepom kršilo določbe ZKP in Ustave Republike Slovenije, ni utemeljena.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).