Jedro

Pritožbi utemeljeno opozarjata na zmotno uporabo materialnega prava v konkretni zadevi. SPZ v 70. členu namreč prvenstveno predvideva fizično delitev stvari v naravi. Civilna delitev (prodaja stvari z razdelitvijo kupnine) se tako opravi zgolj, če delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa pomeni znatno zmanjšanje vrednosti stvari. V primeru, da je predmet delitve več nepremičnin v solasti, lahko sodišče fizično deli zgolj nekatere izmed nepremičnin, glede preostalih pa določi drugačen način delitve.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastne nepremičnine: parc. št. 319/0, 139/0, obe vpisani v k.o. X, ki so v solasti predlagateljice v deležu do 1/9, prvega in drugega nasprotnega udeleženca vsakega v deležu 1/8 in tretjega nasprotnega udeleženca v deležu do 7/9, nepremičnine parc. št. 21/0, 72/0, vpisane v k.o. Y, pri katerih so kot solastniki vknjiženi predlagateljica v deležu do 66/800, prvi in drugi nasprotni udeleženec vsak v deležu do 33/800, tretji nasprotni udeleženec v deležu do 404/800 ter četrti, peti, šesti in sedmi nasprotni udeleženec, vsak v deležu do 66/800, parc. št. 192/0, 193/1, 193/2, vse k.o. Z, ki so v solasti predlagateljice v deležu do 6/64, prvega in drugega nasprotnega udeleženca, vsakega v deležu 3/64, tretjega nasprotnega udeleženca v deležu 28/64 ter četrtega, petega, šestega in sedmega nasprotnega udeleženca, vsakega v deležu 6/64, parc. št. 28/0, 194/0, 352/1, 352/2, 401/1, 401/2, 354/1, 354/2, 803/4, 454/0, 458/0, 477/0, 511/0, 512/0, k.o. Z, ki so v solasti predlagateljice v deležu do 1/8, prvega in drugega nasprotnega udeleženca, vsakega v deležu do 1/16, tretjega nasprotnega udeleženca v deležu do 2/8 in četrtega, petega, šestega in sedmega nasprotnega udeleženca, vsakega v deležu do 1/8, tako, da se nepremičnine prodajo in se kupnina razdeli. Vse udeležence postopka je seznanilo z možnostjo prostovoljne prodaje v nepravdnem postopku v roku 30 dni oziroma kasneje, na predlog kateregakoli od udeležencev, in sicer s prodajo stvari po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju. Skupne stroške postopka je določilo na 3.011,11 EUR, od česar je predlagateljici naložilo plačilo 315,79 EUR, ostalim nasprotnim udeležencem pa nerazdelno preostalih 2.695,32 EUR. Ugotovilo je, da je predlagateljica do zdaj v celoti nosila skupne stroške, zato je ostalim nasprotnim udeležencem naložilo plačilo skupnih stroškov v korist predlagateljice.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) pritožujeta predlagateljica in tretji nasprotni udeleženec. Predlagateljica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma izpodbijani sklep spremeni, tako da ji v izključno last dodeli nepremičnino s parc. št. 72/0, k.o. Z, tretjemu nasprotnemu udeležencu pa nepremičnine, za katere se je potegoval. V ta namen predlaga, da ji sodišče naloži plačilo razlike med vrednostjo njenega solastninskega deleža na vseh nepremičninah, ki so predmet delitve in vrednostjo dodeljene nepremičnine. Sodišču prve stopnje očita napačen pravni pouk, saj ZNP predvideva petnajstdnevni rok za pritožbo. Vztraja na stališču, da bi se nepremičnine v solasti morale deliti fizično, kar je primarni način delitve po 70. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Sodišču očita pomanjkljivo materialno procesno vodstvo. Dodaja, da je sprememba predloga glede načina delitve nepremičnin v solasti zakonita pravica predlagateljice, ki se je tekom postopka s svojim predlogom prilagajala (s strani izvedencev opravljenih) cenitvam nepremičnin. Poudarja, da je bila ves čas pripravljena izplačati preostale solastnike nepremičnin, pri čemer odločba sodišča o tem nima razlogov. Opozarja, da pasivnost nekaterih nasprotnih udeležencev ne more biti razlog za civilno delitev nepremičnin ter sodišču očita absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tretji nasprotni udeleženec v pritožbi poudarja, da je na predlog predlagateljice odgovoril pravočasno, in sicer v petnajstdnevnem roku, ki mu ga je dodelilo sodišče. Opredelitev močnejšega interesa za dodelitev določenih nepremičnin v izključno last je bila zato pravočasna in bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Opozarja, da v nepravdnem postopku ne velja prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov v zvezi z načinom razdelitve premoženja in se v tem okviru sklicuje na sodno prakso (I Cp 286/2007 z dne 29. 1. 2008). Sodišču prve stopnje očita pomanjkljivo materialno procesno vodstvo, saj bi moralo poskrbeti, da se na naroku navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo navedbe udeležencev o vseh pomembnih dejstvih. Poudarja, da je svoj prvotni predlog prilagodil cenitvam izvedencem, s predlagateljico pa si tudi ni želel nadaljnjih sporov, kar je bistvo nepravdnega postopka. Ker je sodišče v celoti izvedlo vse dokaze in se opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca, slednji tudi sicer meni, da je njegove navedbe upoštevalo. Poudarja, da bi sodišče moralo odločiti v skladu z njegovim predlogom in mu v izključno last dodeliti nepremičnine v sklopu „M.“ in „P.“. Dodaja, da zgolj vrednost nepremičnine parc. št. 354/1, k.o. Z pri tako velikem številu parcel (22) in pasivnost nekaterih nasprotnih udeležencev, ne moreta biti razlog za nemožnost delitve nepremičnin v naravi. Meni, da mu je v postopku uspelo izkazati močnejši interes za prevzem predlaganih nepremičnin od preostalih dveh udeležencev, ki sta sicer izkazovala interes za iste nepremičnine, a ga nista z ničemer izkazala. Če je sodišče menilo, da zaradi ene nepremičnine fizična delitev ni mogoča, bi jih moralo na to opozoriti in jim na takšen način ponuditi možnost, da se dogovorijo drugače. Dodaja, da ni nikoli nasprotoval delitvi kmetijskih zemljišč, saj ne gre za zaščiteno kmetijo, zato bi sodišče moralo primarno zasledovati delitev v naravi. Nasprotuje tudi dejanskim ugotovitvam glede izpovedi priče A. A. in poudarja, da bi se s kmetijstvom na želenih nepremičninah ukvarjali kljub njegovemu slabšemu zdravstvenemu stanju. Ker je sodišče po eni strani štelo, da močnejšega prevzemnega interesa ni uspel izkazati, pod drugi strani pa si je prizadevalo, da bi iste nepremičnine vendarle dobil v naravi, je podano tudi nasprotje v odločilnih razlogih. Poudarja, da bi bilo bistveno težje prodati zemljišča kot pa jih dodeliti njemu v izključno last, zlasti ob dejstvu, da vrednost njegovega solastniškega deleža ustreza vrednosti želenih nepremičnin. Nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka, saj jih po določilu 126. člena ZNP udeleženci postopka trpijo glede na velikost svojih solastniških deležev.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča(1) napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, saj je pravica do pritožbe ustavna pravica in ena temeljnih človekovih pravic (25. člen oziroma 23. Ustave Republike Slovenije). Ker je sodišče zmotno navedlo, da je pritožbo potrebno vložiti v 8-dnevnem roku, ZNP pa v tretjem odstavku 31. člena izrecno predvideva 15-dnevni rok, sta obe pritožbi v konkretnem primeru podani pravočasno.

6. V obravnavani zadevi gre za nepravdni postopek delitve stvari v solastnini, ki se začne na predlog (119. člen ZNP). V predlagalnih nepravdnih postopkih so za zbiranje procesnega gradiva (dejstva, dokazi) primarno zadolženi udeleženci, zato je v predlagalnih nepravdnih postopkih na mestu tudi smiselna uporaba pravil o prekluziji (286. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Vendar pa slednje ne velja za vloge udeležencev glede načina razdelitve premoženja. Takšen predlog lahko udeleženci postopka podajajo do konca nepravdnega postopka. Predlagateljica in tretji nasprotni udeleženec sta tako lahko spremenila predlog glede delitve premoženja v solastnini tudi po koncu prvega naroka za glavno obravnavo. Sodišče v nepravdnem postopku sicer na predloge udeležencev glede delitve solastnine ni vezano, a si mora kljub temu primarno prizadevati, da se čimbolj približa volji solastnikov in šele, če ni mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si interesov, izvršiti delitev po lastni oceni. Po 70. členu SPZ se v nepravdnem postopku lahko delitev opravi tudi tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičeni interes.

7. V obravnavani zadevi je predmet delitve 22 parcel, pri čemer nepremičnine parc. št. 319/0, 139/0, k.o. X in parc. št. 320/2, k.o. Q, predstavljajo kmetijsko gospodarstvo, ki ga solastniki označujejo z domačim imenom „M.“, nepremičnine parc. št. 192/0, 193/1, 193/2 in 194/0, k.o. Z pa nosijo domače ime „P.“. Parcelna št. 72/0, k.o. Z, za katero se je v postopku potegovala predlagateljica, predstavlja domačijo s tremi stavbami, ki po mnenju izvedenca gradbene stroke B. B. ni deljiva v naravi, predmet delitve pa so tudi zemljišča parc. št. 28/0, 352/1, 352/2, 401/1, 401/2, 354/1, 354/1, 354/2, 803/4, 454/0, 458/0, 477/0, 511/0 in 512/0, k.o. Z, ki v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča. 8. Pritožbi utemeljeno opozarjata na zmotno uporabo materialnega prava v konkretni zadevi. Stvarnopravni zakonik v 70. členu namreč prvenstveno predvideva fizično delitev stvari v naravi. Civilna delitev (prodaja stvari z razdelitvijo kupnine) se tako opravi zgolj, če delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali pa pomeni znatno zmanjšanje vrednosti stvari. V primeru, da je predmet delitve več nepremičnin v solasti, lahko sodišče fizično deli zgolj nekatere izmed nepremičnin, glede preostalih pa določi drugačen način delitve. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je za dodelitev nepremičnine parc. št. 72/0, k.o. Z (domačija s tremi stavbami) v izključno last, potegovala zgolj predlagateljica, pri čemer ji nasprotni udeleženci niso nasprotovali. Odločitev sodišča prve stopnje, da se tudi glede te nepremičnine opravi civilna delitev, je zato nepravilna. V odločbi tudi ni moč najti razlogov o zavrnitvi predloga predlagateljice, zato je odločitev sodišča obremenjena s kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je bilo potrebno prvostopenjski sklep razveljaviti že iz tega razloga. Sodišče prve stopnje tako predlagateljici zgolj očita, da je tekom postopka večkrat spreminjala svoj predlog za delitev solastnine, kar pa ni (kot navedeno zgoraj) dopusten razlog za neupoštevanje njenega predloga. Ob tem velja dodati, da je bila predlagateljica ves čas postopka pripravljena na izplačilo razlike med vrednostjo njenega solastniškega deleža na vseh nepremičninah in vrednostjo zgoraj navedene nepremičnine. Sodišče se zaradi zmotnega materialnega izhodišča ni ukvarjalo s predlagateljičinim finančnim stanjem. V skladu s šestim odstavkom 70. člena SPZ je namreč ostale solastnike potrebno izplačati v 3 mesecih od pravnomočnosti odločbe. Šele če bo sodišče ugotovilo, da finančno stanje predlagateljice ni zadostno, bo tako lahko odločilo, da se, skupaj z ostalimi, civilno deli tudi ta nepremičnina.

9. Tudi tretji nasprotni udeleženec je predlagal delitev solastnine na način, da se mu v last dodeli nepremičnine, ki nosijo domače ime »M.« in »P.«. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v tem delu obremenjena s kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je tako po eni strani ugotovilo, da tretji nasprotni udeleženec močnejšega prevzemnega interesa ni izkazal (točka 17, stran 10 obrazložitve sklepa), po drugi strani pa si je prizadevalo, da bi navedene nepremičnine v izključno last pridobil prav on, saj njegov delež predstavlja večinski solastninski delež, ki po vrednosti ustreza vrednosti želenih nepremičnin. Odločitve sodišče prve stopnje v tem delu zato ni mogoče preizkusiti, saj so razlogi sami s sabo v nasprotju. Ob tem je sodišče zmotno navedlo, da delitev nepremičnin v naravi ovira vrednost nepremičnine parc. št. 354/1, ki znaša 28.830,84 EUR in ki kot taka bistveno odstopa od vrednosti solastninskih deležev ostalih solastnikov. Ker je v obravnavani zadevi predlagana delitev solastnine na 22 nepremičninah, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da bi se nekatere od nepremičnin delile v naravi (oziroma bi pripadle zgolj enemu od solastnikov), druge pa bi se delile civilno s prodajo stvari in z razdelitvijo kupnine v skladu s preostalimi solastniškimi deleži. V ponovljenem postopku bo tako sodišče v okviru materialno procesnega vodstva udeležence postopka moralo seznaniti z (morebitnimi) ovirami za fizično delitev nepremičnin. Šele, če bo štelo, da delitev nepremičnin v naravi ni mogoča ter da nobenemu od nasprotnih udeležencev (drugi, tretji in sedmi) ni uspelo izkazati močnejšega interesa za »M.« oziroma »P.«, bo lahko odločilo, da se vse nepremičnine delijo s prodajo stvari. V nasprotnem primeru pa bo predlagane nepremičnine dodelilo tisti osebi, ki zanje izkazuje najmočnejši interes, in v primeru, da dobljeno presega solastninski delež, odločalo še o izplačilu ostalih solastnikov.

10. Utemeljeni so tudi pritožbeni očitki glede odločitve o pravdnih stroških. V skladu s 126. členom ZNP namreč skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev in ne solidarno, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje. V ponovljenem postopku bo zato moralo upoštevati tudi navedeno zakonsko določbo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo v nov postopek (354. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Nadaljnji napotki niso potrebni, saj je že iz zgornje obrazložitve razvidno, kako naj sodišče postopa v ponovljenem postopku.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Primerjaj pravno mnenje Občne seje VSS, 21.6.1979.