Jedro

Čeprav je bila izpodbijana odločba toženca (o pravici do varstvenega dodatka) tožnici osebno vročena (s priporočeno pošiljko) dne 28. 1. 2013, je bila tožba, vložena dne 5. 3. 2013, pravočasna. Tožnica je postopala v skladu s pravilnim pravnim poukom na izpodbijani odločbi toženca in tožbo vložila v roku 30 dni od vročitve, saj se šteje, da je bila vročitev opravljena 21. dan od odpreme odločbe, ki je označen na odločbi, ki se vroča z dostavo v hišni predalčnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničino tožbo.

Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki se sklicuje na pravni pouk odločbe toženca z dne 24. 1. 2013, po katerem se socialni spor lahko sproži v 30 dneh po vročitvi, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena enaindvajseti dan od dneva odpreme, ki je označena na odločbi. Navaja, da je bila s takšnim pravnim poukom zavedena.

Pritožba je utemeljena.

V postopku s pritožbo zoper sklep se skladno s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

Pritožbeno sodišč e je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Po tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. To pomeni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, kar tožnica v pritožbi v bistvu tudi uveljavlja.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 24. 1. 2013 na podlagi 274. člena ZPP, ker naj bi bila tožba prepozna. Štelo je namreč, da 30-dnevni rok za vložitev tožbe, določen v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, teče od takrat, ko je bila tožnici odločba z dne 24. 1. 2013 osebno vročena (dne 28. 1. 2013). Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Tožnica je bila namreč v pravnem pouku (pravilno) poučena, da se šteje, da je vročitev opravljena enaindvajseti dan od dneva odpreme, ki je označena na odločbi.

V obravnavani zadevi tožnica s tožbo, vloženo priporočeno po pošti dne 5. 3. 2013, izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 24. 1. 2013 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 23. 7. 2012 in uveljavlja pravico do varstvenega dodatka. Gre za pravico po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami), o kateri centri za socialno delo odločajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami). Po 1. odstavku 37. a člena ZUPJS, ki je bil v ZUPJS dodan s 108. členom Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF; Ur. l. 40/2012 s spremembami) (1), se odločba, s katero se odloči o pravici po tem zakonu, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi. Pravna podlaga za vročitev odločbe toženca z dne 24. 1. 2013 je tako podana v 37. a členu ZUJPS in ne v 85. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2;Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami), na katerega se zmotno sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Kljub takšni določbi 1. odstavka 37. a člena ZUPJS, torej, da se odločba o pravici do varstvenega dodatka vroča z dostavo v hišni predalčnik, pri tem pa se šteje, da je njena vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme, označene na odločbi, je bila odločba z dne 24. 1. 2013 tožnici dejansko vročena s priporočeno poštno pošiljko dne 28. 1. 2008 (vročilnica v upravnem spisu). Kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi, iz pravnega pouka odločbe toženca z dne 24. 1. 2013 izhaja, da se socialni spor lahko sproži v 30 dneh po vročitvi, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena enaindvajseti dan od dneva odpreme, ki je označena na odločbi. Prav to je namreč po stališču pritožbenega sodišča bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi.

Ker napačen pravni pouk o pravici do pritožbe ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna(2), tudi v primeru, ko stranka ravna po pravilnem pravnem pouku, to ne more iti njej v škodo. Ker je tožnica postopala v skladu s pravilnim pravnim poukom na odločbi toženca z dne 24. 1. 2013 in tožbo vložila v roku 30 dni od vročitve, za katero se šteje, da je opravljena 21. dan od njene odpreme, ni mogoče šteti, da je tožba prepozna, zato ker je bila tožnici osebno vročena dne 28. 1. 2013. Ker je bila odločba toženca z dne 24. 1. 2013 odpremljena dne 25. 1. 2013, se šteje, da je bila tožnici vročena dne 15. 2. 2013. To pomeni, da je bila tožba vložena dne 5. 3. 2013, vložena pravočasno.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v katerem bo moralo odločiti po vsebini.

Op. št. (1): ZUJF velja od 31. 5. 2012 dalje.

Op. št. (2): Tako sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 488/2002 z dne 25. 9. 2002.