Jedro

Glede na to, da je med udeležencema sporno, ali je obravnavana nepremičnina skupno ali posebno premoženje, je bila odločilna teža pravilno dana zemljiškoknjižnemu vpisu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški nepravdnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek (I. točka izreka), nasprotno udeleženko napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da je njen solastninski delež glede nepremičnin 1816/16 k. o. 1696 Rudnik višji od 85/100 (II. točka izreka) in da je dolžna v 30 dneh vložiti tožbo (III. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper II. in III. točko izreka sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti predlagatelja, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Predlagatelj je v nakup nepremičnine in dodatne pozidave vložil 32.929 EUR, kar pomeni 11,31 %, nasprotna udeleženka pa 258.065,70 EUR posebnega premoženja, kar pomeni, da je njen dejanski delež 88,69 %. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da mora tisti, ki zatrjuje obstoj pravice ali pravnega razmerja, to dokazati, in ne tisti, ki obstoj pravice ali pravnega razmerja zanika. Predlagatelj bi zato moral dokazati, da je njegov delež višji od deleža, sorazmernega vložku.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnika v deležih 15/100 oziroma 85/100 in da je sporno, ali gre za skupno premoženje udeležencev oziroma v kakšnem deležu gre za skupno premoženje. Na podlagi tega zavzema stališče, da je predlagateljeva pravica, ki se opira na vknjižbo, verjetnejša. 6. Glede na to, da je med udeležencema sporno, ali je obravnavana nepremičnina skupno ali posebno premoženje, je bila odločilna teža pravilno dana zemljiškoknjižnemu vpisu. Zatrjevanemu denarnemu vložku v pridobitev in obnovo obravnavane nepremičnine, za katerega niti ni ugotovljeno, da je nesporen, ne more biti dana večja teža. Kot je navedel že predlagatelj v odgovoru na pritožbo, nasprotna udeleženka ni napotena na dokazovanje neobstoja določene pravice, marveč na dokazovanje obstoja zatrjevane pravice, tj. višjega solastninskega deleža od vknjiženega.

7. Le ob robu naj bo dodano, da je oblikovanje pravilnega zahtevka kljub sklepu o napotitvi na pravdo v domeni tožeče stranke. Za pravilnost odločitve ob doslej podanih navedbah ni pomembno, ali gre za nepremičnino v solasti udeležencev ali za njuno skupno premoženje, navedeno pa bo lahko pomembno pri oblikovanju tožbenega zahtevka.

8. Po ugotovitvi, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da niso podane niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Glede na to, da gre za vmesno procesno odločitev, so pritožbeni stroški nasprotne udeleženke (priglasila je strošek za sodno takso za pritožbo) nadaljnji stroški nepravdnega postopka.