Jedro

V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik pred pričetkom gradnje spornega objekta ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Zato mu je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi citirane določbe ZGO-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4. 8. 2005, s katero je zavrnila pritožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 1. 6. 2005. Z navedeno odločbo je gradbeni inšpektor med drugim odločil, da mora tožnik ustaviti nadaljnjo gradnjo podkletenega lesenega objekta – nadstreška z garažo tlorisne velikosti 7,00 m x 4,00 m + 1,70 m z enokapno streho, na zemljišču s parc. št. ... k.o..., navedeno do 1. 12. 2005 odstraniti ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške, v primeru neizpolnitve pa bo začet postopek izvršbe.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbe: 2., 3. in 152. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. Po presoji sodišča prve stopnje je sam inšpekcijski ukrep izrečen pravilno, saj ne gre za gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno. Ni pa sporno, da dovoljenja tožnik ni pridobil. 3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) navaja, da obravnavanega zemljišča ni mogoče vrniti v prejšnje stanje, saj bi se z rušenjem objekta na tej parceli začelo posuvati še dvorišče na sosednji parceli. Z vrnitvijo v prvotno stanje pa bi mu neurejene hudourniške vode začele odnašati še zemljo s kmetijskega zemljišča, na tem mestu pa bi nastala luknja (neuporabno zemljišče). V objektu shranjuje traktor in odlaga orodje. V podkletenem objektu pa goji kokoši za lastno uporabo. Če betonsko ploščo odstrani, je nima kje shraniti.

4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih po 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je pritožba zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno. Po določbi 152. člena ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik pred pričetkom gradnje spornega objekta ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Zato mu je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi citirane določbe ZGO-1, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo v izpodbijani sodbi. Revizijski ugovori, s katerimi tožnik pojasnjuje namembnost spornega objekta in utemeljuje razloge proti njegovi odstranitvi, pa ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. Morebitna pridobitev gradbenega dovoljenja bi lahko vplivala le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.