Jedro

Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč tudi za pravna dejanja, za katera se v postopku še ni pokazala potreba, torej „na zalogo“ in da dodeljevanje brezplačne pravne pomoči „na zalogo“ ni smiselno, temveč bo tožnik lahko zaprosil za brezplačno pravno pomoč za dejanja, ko se bo za to pokazala potreba. Glede na navedeno je tožena stranka tožnikovo vlogo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji in za pripravljalno vlogo v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. I U 890/2017. 2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 3. 9. 2018 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odgovora na odgovor tožene stranke in za nadaljnje zastopanje v postopku v zvezi z upravnim sporom zaradi zagovora diplomskega dela in ugotovitve nezakonitosti sklepa Pravne fakultete in odločbe Univerze v Mariboru. Prošnjo je utemeljil z navedbami, da je bil predmetni spor sprožen zaradi onemogočanja zagovora njegovega diplomskega dela, zaradi česar je že dve leti nezaposlen in prejemnik socialne pomoči. Tako tudi ni dobil dogovorjenega pripravništva za pravosodni izpit in s tem vsaj skromnega dohodka, s katerim bi lahko plačal odvetniške stroške. Leto dni pozneje je sicer opravil bolonjsko diplomo pri Pravni fakulteti v Mariboru, ki pa nima uporabne vrednosti; poleg tega je diplomo prejel šele v juniju 2018. Postopek se vodi diskriminatorno zoper njega.

3. Tožena stranka je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka vpogledala v U vpisnik, iz katerega izhaja, da se predmetni upravni spor vodi pod opr. št. I U 890/2017 in da je tožnik dne 24. 4. 2017 vložil tožbo, dne 25. 4. 2017 in 28. 4. 2017 je tožbo popravil oziroma dopolnil, dne 16. 8. 2017 je bil izdan sklep, dne 19. 9. 2017 je bila tožba poslana v odgovor toženi stranki, dne 6. 10. 2017 in 23. 10. 2017 pa je bil poslan odgovor na tožbo, skupaj z upravnimi spisi. Iz navedenega U spisa je pridobila tudi kopiji vlog z dne 25. 4. 2017 (dopolnitev tožbe) in 28. 4. 2017 (dostava prilog k dopolnitvi tožbe).

4. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči in zato se je njegova prošnja v tem postopku obravnavala kot prošnja za izredno brezplačno pravno pomoč. Pojasnjuje, da ima sodišče v upravnem sporu pooblastilo, da samo razišče oziroma preizkusi dejansko stanje (le v okviru tožbenih navedb), da sodišče na dokazne predloge strank ni vezano in da lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo pripomogli k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločbi ter da sodišče po uradni dolžnosti pazi na relativne in absolutne bistvene kršitve postopka. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da tožnikove navedbe v tožbi in v njenih dopolnitvah zadostujejo, da bo sodišče v predmetnem upravnem sporu lahko presojalo utemeljenost tožnikovega tožbenega zahtevka. Ugotavlja tudi, da je tožnik podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi za pravna dejanja, za katera se do podaje prošnje še ni pokazala potreba in ocenjuje, da dodeljevanje brezplačne pravne pomoči „na zalogo“ ni smiselno. Zato je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila tudi v tem delu. Tožnika še opozarja, da lahko poda nov predlog oziroma predloge za brezplačno pravno pomoč, če bo v že začetem upravnem sporu pozvan k podaji vlog oziroma k udeležbi na naroku za glavno obravnavo. Glede na navedeno je tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zavrnila kot neutemeljeno.

5. Tožnik zoper uvodoma navedeno odločbo vlaga tožbo. V tožbi navaja, da mu je Upravno sodišče že pred več kot letom dni prvič zavrnilo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tedaj je tožbo zanj vložil odvetnik, kar pomeni, da je tožnik ostal brez sredstev za plačilo odvetniku oziroma je odvetniku ostal dolžan plačilo. Zaradi posledic spora je ostal brezposeln, ker mu je tožena stranka ilegalno preprečila zagovor diplomskega dela. Sedaj vlaga upravni spor za drugo zavrnitev brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, ko je bil s strani Upravnega sodišča RS pozvan, da poda odgovor na odgovor tožene stranke in je za svoj odgovor zaprosil odvetnika. Poudarja, da je bil s strani sodišča pozvan k podaji odgovora na odgovor tožene stranke in zato bi mu sodišče moralo odobriti brezplačno pravno pomoč za ta odgovor. Navaja še, da je Upravnemu sodišču RS podal utemeljen predlog za izločitev sodnice A.A., ker je ta nepošteno sodila v zadevi HSM, vendar pa je predsednica sodišča ta predlog zavrnila. Navedeno kaže na to, da se ga diskriminira. Sodišču predlaga, da napadeno odločbo odpravi in mu odobri brezplačno pravno pomoč za odgovor na odgovor tožene stranke, h kateremu je bil pozvan.

6. Tožena stranka je sodišču posedovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je odločba tožene stranke, s katero je le-ta tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji in za pripravljalno vlogo v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. I U 890/2017, zavrnila. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila, ker je ugotovila, da tožnikove navedbe v tožbi in njenih dopolnitvah zadostujejo, da bo sodišče v predmetnem upravnem sporu lahko presojalo utemeljenost tožnikovega tožbenega zahtevka in iz razloga, ker je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za pravna dejanja v postopku, za katera se še ni pokazala potreba, tako da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč „na zalogo“.

9. Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli na način in pod pogoji, v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom, redna brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 11. člena ZBPP). Izredna brezplačna pravna pomoč se dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena tega zakona (prvi odstavek 12. člena ZBPP).

10. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, ob upoštevanju podatkov v spisih, pravilna. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so v upravnem sporu I U 890/2017 zadostne komponente, da bo sodišče v predmetnem upravnem sporu lahko presojalo utemeljenost tožnikovega tožbenega zahtevka. Prav tako je pravilno ugotovila, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč tudi za pravna dejanja, za katera se v postopku še ni pokazala potreba, torej „na zalogo“ in da dodeljevanje brezplačne pravne pomoči „na zalogo“ ni smiselno, temveč bo tožnik lahko zaprosil za brezplačno pravno pomoč za dejanja, ko se bo za to pokazala potreba. Glede na navedeno je tožena stranka tožnikovo vlogo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila.

11. Tožbeni ugovor, da bi tožniku morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč, ker je bil k odgovoru na odgovor tožene stranke pozvan, sodišče zavrača kot neutemeljen. Sodišče pojasnjuje, da je v postopku odločanja vpogledalo v spis z opr. št. I U 890/2017. Ugotovilo je, da je bil odgovor tožene stranke poslan tožnikovemu pooblaščencu v vednost; z možnostjo morebitnega odgovora v 15- dnevnem roku in ne z dolžnostjo odgovora na odgovor. Tožnik torej ni bil izrecno pozvan k podaji odgovora na odgovor na tožbo. Poleg tega, kot je navedeno zgoraj, je brezplačno pravno pomoč mogoče dodeliti samo ob izpolnjevanju določenih pogojev in v skladu z določenimi merili, v zvezi z izpolnjevanjem katerih pa je tožena stranka pravilno ugotovila, da jih v konkretnem primeru tožnik ne izpolnjuje.

12. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.