Jedro

Gre za novo obveznost, saj sta se pravdni stranki kot pogodbenika izrecno dogovorili, da stare obveznosti iz predpogodbe ne veljajo več, pač pa le nova obveznost, ki ima drugačen predmet in drugačno pravno podlago.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika v celoti in razsodilo, da mu je toženka dolžna plačati znesek 45.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem menjalniškem tečaju Gorenjske banke d.d. Kranj na dan plačila, z zamudnimi obrestmi v višini, kot jih Gorenjska banka d.d. Kranj plačuje za devizne in hranilne vloge na vpogled in to od 7.4.1994 dalje do plačila ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 216.210,00 SIT, v roku 15 dni.

Proti navedeni sodbi se pritožuje toženka in zatrjuje pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da iz določil predpogodbe za nakup sporne nepremičnine nedvomno in jasno izhaja, da je znašala kupnina 50.000 DEM in ne 54.000,00 DEM, kot trdi sodba. Tožnik v svoji izpovedbi priznava znesek 6.000 DEM kot nadomestilo za nevšečnosti in zamudne obresti, torej je toženka del obresti že izplačala, razlika bi se morala šteti kot delno poplačilo glavnice. Toženka je dejansko prišla k tožniku in mu ponudila, da mu prizna nadaljnjih 10.000 DEM kot obresti od zneska 60.000 DEM za čas od 8.1.1993 do 18.2.1994 zato, da je ne bi kazensko ovadil. Ker jo je tožnik kljub temu naknadno kazensko ovadil, toženka meni, da gre v tem delu zgolj za priznanje obresti v višini 10.000 DEM in za zmanjšanje glavnice za razliko v višini obresti. Toženka je prejela le znesek 50.000 DEM, in ker je znesek 15.000 DEM plačala, kar tožnik priznava, dejanski dolg tako znaša 35.000 DEM in ne 45.000 DEM.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je podlaga toženkine obveznosti do tožnika pogodba z dne 18.2.1994. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, nikakršno dopolnjevanje postopka ni več potrebno. Dodati je le še, da je prišlo med strankama s sklenitvijo pogodbe z dne 18.2.1994 do novega dogovora v zvezi s predpogodbo z dne 8.1.1993 o nakupu nepremičnine vl. št. 453 k.o. .... Gre za novo obveznost, saj sta se pravdni stranki kot pogodbenika izrecno dogovorili, da stare obveznosti iz predpogodbe ne veljajo več, pač pa le nova obveznost, ki ima drugačen predmet in drugačno pravno podlago (prenovitev - novacija, ki je urejena v določbah členov 348-352 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Zato so povsem brez podlage in nepomembni ugovori toženke, ki se nanašajo na vsebino predpogodbe in o tem, kolikšen znesek je toženka priznala tožniku na račun obresti oz. kot plačilo za uslugo, da toženki ne bo delal nobenih sitnosti ter da je ne bo kazensko ovadil. Kot pravilno poudarja prvostopno sodišče, je eno temeljnih načel ZOR dolžnost izpolnitve obveznosti udeležencev v obligacijskem razmerju in odgovornost za izpolnitev obveznosti. Obveznost lahko ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene procesne kršitve, na katero pazi v skladu z določilom 2. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako je pravilno uporabljeno materialno pravo, se pritožba kot neutemeljena zavrne ter potrdi sodba sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).